Farmacíja, tudizdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon –zdravilo) jeznanstvenaveda ozdravilih. Nanaša se na izdelavo zdravil in njihovo uporabo vzdravstvu. V zgodovini so bili farmacevti predvsem izdelovalci zdravil po naročilu bolnikov. Danes sofarmacevti strokovnjaki na področju načrtovanja, izdelave, distribucije in uporabe zdravil.
Farmacevtska biologija – ukvarja se z biološkimi osnovami farmacije, s pridobivanjem farmacevtskih substanc iz naravnih virov, kot so na primer zdravilne rastline (zelišča,droge), glive (npr. fermentacija antibiotikov) ali redkeje živali. V zadnjem času so nova spoznanja vmolekularni biologiji ingenski tehnologiji omogočila tudi napredekfarmacevtske biotehnologije, ki se ukvarja predvsem s pridobivanjem bioloških zdravil, to je zdravil, ki vsebujejo proteine (npr. rekombinantni človeški inzulin).
Farmacevtska tehnologija – je veda, ki se ukvarja s pripravofarmacevtskih oblik. Pri tem so zlasti pomembne interakcije med sestavinami, ki jih vsebuje končni farmacevtski izdelek.
Klinična farmacija – je novejše področje farmacije, ki predstavlja most med farmacevtsko znanostjo in prakso. V središču zanimanja niso učinkovine in zdravila, pač pa bolnik.
S področja farmacije poznamo naslednje stopnje izobrazbe:
farmacevtski tehnik
magister farmacije
specialist
magister farmacevtskih znanosti
doktor farmacevtskih znanosti
Naziv farmacevtski tehnik dobi, kdor konča srednješolski program farmacije, ki ga poučujejo naSrednji šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani.Naziv magister farmacije dobi, kdor zaključi petletni univerzitetni študijski program farmacije, ki ga v Sloveniji izvajajo naFakulteti za farmacijo, Univerze v Ljubljani.
