| Fandžingšan | |
|---|---|
 Zlati vrh Rdečih oblakov Fandžingšana | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2.570 m |
| Koordinate | 27°53′44″N108°40′48″E /27.89555556°N 108.68°E /27.89555556; 108.68 |
| Poimenovanja | |
| Domače ime | (kitajščina) |
| Slovenski prevod | Gora čiste dežele Brahme |
| Jezik imena | kitajščina |
| Geografija | |
| Uradno ime: Fanjingshan | |
| Tip | Naravna |
| Kriteriji | (x) |
| Razglasitev | 2018(42. zasedanje) |
| ID # | 1559 |
| Regija | Vzhodna Azija |
Fandžingšan (kitajsko:梵净山;pinjin:Fànjìngshān) ali gora Fandžing v Tongrenu v provinciGuidžov, je najvišji vrh gorovja Vuling na jugovzhodu Kitajske, z nadmorsko višino 2570 m. Nacionalni naravni rezervat Fandžingšan je bil ustanovljen leta 1978 in leta 1986 imenovan zabiosferni rezervat UNESCO. Fandžingšan jesveta gora v kitajskembudizmu, ki velja kot bodhimaṇḍa Maitrejevega Bude. Leta 2018 je postala del svetovne dediščine Unesca.[1]
Ime goreFandžing je okrajšava odFantian Džingtu (梵天净土) aliBrahmova čista dežela. Fantian je kitajsko ime za budističnega nebeškega kraljaBrahmo, Džingtu pa je kitajsko ime za 'čisto deželo', središče budizma čiste dežele.
Fandžingšan je v Tongrenu v provinci Guidžou na jugovzhodu Kitajske. Je najvišji vrh gorovja Vuling. Nadmorska višina njegovega terena je med 480 in 2570 metrov nad morsko gladino.[2][3]
Narodni naravni rezervat Fandžingšan je bil ustanovljen leta 1978 in leta 1986 razglašen za biosferni rezervat Unesca. Rezervat pokriva skupno površino 567 km² in je ohranitveno območje primitivne vegetacije srednje subtropske alpske regije vzhodne Kitajske. Gora je bila julija 2018 razglašena za območje svetovne dediščine.
Relativna izolacija Fandžingšana je zagotovila visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Endemične vrste, kot sta redka guidžovska zlata opica (Rhinopithecus brelichi) in Fandžingšanova jelka (Abies fanjingshanensis), se pojavljajo le v majhni regiji s središčem v Fandžingšanu. Tu najdemo tudi več ogroženih vrst, kot so kitajski velikanski močerad (Andrias davidianus), gozdni mošusni jelen (Moschus moschiferus) in Reevov fazan (Syrmaticus reevesii). Tu je tudi največji in najbolj zgoščen subtropski pragozd bukve.
Fandžingšan velja za sveto goro kitajskega budizma in se uvršča tik podŠtiri svete gore budizma. Velja za bodhimaṇḍo (alidaočang) – mesto, kjer je nekdo dosegel razsvetljenje –MaitrejevegaBude. Vpliv budizma je Fandžingšan dosegel najpozneje zdinastijo Tang, zlasti po tem, ko je leta 639 našega štetja Hou Hongren (侯弘仁) zgradil cestoZangke (牂牁道), kar je olajšalo prevoz v goratem območju, lokalni časopisi pa poročajo o gradnji več templjev na tem območju. Med naslednjima dinastijamaSong inJuan je bilo zgrajenih še več templjev.
Budizem je močno napredoval med dinastijama Ming in Qing, ko je v Fandžingšanu postal kult Tianguan Maitreje (天冠弥勒) prevladujoč. Bodžoujski upor v poznem 16. stoletju je templjem Fandžingšan povzročil veliko škodo. Po zadušitvi upora je cesar Vanli ukazal menihu Miaoxuanu (妙玄), naj ponovno zgradi Zlati vrh in tempelj Čeng'en (承恩寺). Na tem območju je bilo zgrajenih še veliko drugih templjev, s čimer se je v Fandžingšanu začelo zlato obdobje za budizem. Večina templjev med dinastijamaMing inČing je pripadala budistični sekti Čista dežela in Linji.
V nemirih, ki so strmoglavili dinastijo Čing, so roparske vojske in razbojniki uničili številne templje, v dobi republike Kitajske pa je ostalo le malo menihov. Po nadaljnjih uničenjih medkulturno revolucijo je budizem od 1980-ih doživljal preporod. Obnovljeni so bili številni stari in zgrajeni novi templji, vključno s templjem Čengen, templjem Huguo Čan (护国禅寺), templjem velikega zlatega Bude (大金佛寺) in templjem Longčuan (龙泉寺).
Leta 2010 je bil odprt Budistični kulturni park Fandžingšan z Zlato dvorano, v kateri je 5 metrov visok kip BudeMaitreja, narejen iz 250 kg zlata in tisoče draguljev. To naj bi bil največji zlati Maitrejev kip na svetu.[4]
Asteroid 215021 Fandžingšan, ki so ga leta 2005 odkrili astronomi PMO NEO Survey Program, je bil poimenovan po mestu svetovne dediščine. Uradno navedbo poimenovanja je 8. novembra 2019 objavil Center manjših planetov (M.P.C. 118221).[5]
Rod (Fanjingshania[6]) fosilnega hondrihtijana, odkritega v provinci Guidžov, je dobil ime po gori Fandžingšan.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
