Extensible Messaging and Presence Protocol (XMPP) (prej imenovanJabber[1]) je zbirka odprtih protokolov in tehnologij, ki temeljijo naXML-u in so namenjeni takojšnjemu sporočanju (angleško: instant messaging) ter izmenjavi podatkov o prisotnosti. Jabber omogoča tudi izmenjavo ostalih strukturiranih podatkov v skoraj realnem času.
S projektom je leta1998 pričelJeremie Miller. Glavni rezultat projekta je bil strežnik za Jabber, ki se je imenoval jabberd in je izšel maja2000.
OrganizacijaIETF je oktobra2004 osnovne protokole Jabberja, katere upravlja Jabber Software Foundation, sprejela kot standard XMPP (glejRFC 3920).
Do leta2005 je obstajalo že približno pol ducata strežniških programov za XMPP, ki so bili napisani v različnih programskih jezikih in so bili namenjeni različnim uporabam.
Avgusta2005 so pri podjetjuGoogle predstavili programGoogle Talk, ki združuje telefonijo prek interneta (VoIP) in takojšnje sporočanje na osnovi Jabberja/XMPP. V začetku strežnik za Jabber podjetja Google ni omogočal komunikacije z ostalimi strežniki za Jabber. Komunikacijo z ostalimi strežniki so omogočili17. januarja2006.
PriIETF so osrednje Jabberjeve protokole za pretok XML-a formalizirali kot potrjeno tehnologijo za takojšnje sporočanje in prisotnost. Tehnologija je znana pod kratico XMPP specifikacije zanjo pa so objavljene v dokumentihRFC 3920 inRFC 3921. Za implementacijo teh specifikacij niso potrebne nobene dajatve, njihov razvoj pa tudi ni vezan na le enega proizvajalca.
Tehnologije povezane z Jabberjem so v uporabi že od leta1998. Obstaja več ločenih implementacij standarda Jabber in sicer za odjemalce, strežnike, komponente in programske knjižnice. Mnoge od teh podpirajo velika podjetja kot staSun Microsystems inGoogle.
Arhitektura omrežja Jabber je podobna tisti za elektronsko pošto. Posledica tega je, da lahko vsakdo postavi svoj strežnik za Jabber.
Strežnike za Jabber je možno izolirati od javnega omrežja Jabber (na primer znotraj omrežja podjetja). V osnovne specifikacije za XMPP je vgrajena tudi varnost z uporaboSASL inTLS.
Na osnovi osrednjih protokolov Jabberja je možno zgraditi lastno funkcionalnost. Da bi ohranili združljivost, skupne razširitve vzdržujejo pri Jabber Software Foundation. Poleg takojšnjega sporočanja se Jabber uporablja še za omrežno upravljanje, zbiranje vsebin, orodja za skupinsko delo, izmenjavo datotek, igranje in oddaljeno nadzorovanje sistemov.
Omrežje Jabber je osnovano na strežnikih, vendar ni centralizirano (ne obstaja le en osrednji strežnik kot pri storitvah kakršna je na primerICQ). Odjemalci običajno med seboj ne komunicirajo neposredno. Nekaj zmede tu nastane zaradi javnega strežnika za Jabber ki teče na »jabber.org« in ga uporablja mnogo uporabnikov. Vendar lahko vsakdo postavi svoj strežnik za Jabber in zanj uporabi svojo domeno.
Uporabnika se identificira z uporabniškim imenom in imenom strežnika/domene. Ta dva dela sta ločena z znakom »@«. Ta identifikator se imenuje Jabber ID ali JID in je zelo podoben e-poštnemu naslovu.
Recimo, da hočejanez@kranj.si klepetati zjulija@ljubljana.si. Vsak od njiju ima svoj račun na svojem strežniku. Ko Janez sestavi svoje sporočilo in ga odpošlje, pride do zaporedja dogodkov:
Jabber ID aliJID se uporablja za identifikacijo uporabnikov na omrežju Jabber. Njegova običajna oblika jeuporabnik@domena.si/vir in je podobna obliki naslova elektronske pošte. Zadnji del,vir, se uporablja za kontaktiranje točno določenega odjemalca, ko je uporabnik s svojim računom v omrežje prijavljen več kot enkrat (npr.uporabnik@domena.si/dom inuporabnik@domena.si/služba). Za kontaktiranje uporabnika podajanje vira ni potrebno.
Spletne zbirke normativne kontrole: Nacionalno |
|---|
