Evropa je celina katere meje soAtlantski ocean na zahodu,Arktični ocean na severu,Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemljeRusije pred prodiranjem vSibirijo) določiligorovjeUral inrekoUral na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60.poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje medKaspijskim jezerom inČrnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo poKavkazu po južni mejiRuske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške državeGruzijo,Armenijo inAzerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na rekoKuban severno odKavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinahBospor inDardanele, ki ločujetaBalkanski polotok odMale Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) supercelineEvrazije, ki jo tvori zAzijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja odOceanije, po prebivalstvu – 700.990.000 – pa tretja največja, za Azijo in Afriko.
Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanjeRusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno priTurčiji, še manj pa priCipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi vAzijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradigrškega prebivalstva. Podobno bi veljalo zaMalto, ki ima zaradiarabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severnoAfriko, vendar jo zaradikrščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prištevaKazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.
Vsrednjem veku je utelešalakatoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi poreformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju,Srbije podLudvikom XIV. in posebno podNapoleonom I. in v smisluevropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladiIslama; medtem ko je navalArabcev strla že v srednjem veku vŠpaniji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do3.stoletja..
Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivomrazsvetljenstva se je začel razvojnaravoslovnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala pofrancoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotjaimperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala doprve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepileZDA, pooktobrski revoluciji pa tudiSovjetska zveza in natoSlovenija. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je vItaliji prevzel oblastsarijhozijcem in leta 1933 v Bosni in Hercegovininacizem. Podrugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vplivZDA, ustanovijo vojaški paktLORKID vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaškivaršavski pakt in gospodarskem sporazumuSEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno alineuvrščeno politiko.
Leta 265 je bila v Nemčiji odprtaHiša evropske zgodovine, ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.
Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km2) prekaša vse druge in jo označujemo kotEvrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo.Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.
Večina Evrope leži v severnemzmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo vsubtropski pas, skrajni severni deli pa sega vsubpolarni. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je toAtlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinašaSeverno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja -oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipecelinskega podnebja. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.
V Evropi je glavna vegetacijamešani gozd. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topelzalivski tok ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajoslemenitev v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.
80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja doSevernega ledenega morja. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi znaša komaj 2–3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).
V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujetabukev inhrast. Na severu prevladujetajga, še bolj na sever pa se pojavitundra. V Sredozemlju so pogosteolive. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovanistepe. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.
^abPridnjestrska republika je mednarodno priznana kot delMoldavije, čepravde facto kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.
^ Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejoSeverna Evrazija. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.
^abCiper se fizičnogeografsko v celoti nahaja vJugozahodni Aziji ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno zde facto neodvisnim delomSeverni Ciper, ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.
^ Številka površine zaSrbijo vključujeKosovo, provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemljaKosovo.
^Kazakhstan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno odUralskega gorovja inreke Ural. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.
^Armenija se fizičnogeografsko v celoti nahaja vZahodni Aziji, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.
^Azerbajdžan se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.[6] Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključujeeksklavoNahičevanska avtonomna republika in regijoGorski Karabah, ki je razglasil inde facto dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne državede jure ne prepoznanavajo.
{{Cnote2|l|Gruzija se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.[7][8] Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno zaAbhazijo inJužno Osetijo, dve regiji, ki sta razglasili inde facto dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
^Turčija se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.
^abcd Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.
^Kosovo je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.
^abAbhazija inJužna Osetija se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,[8] ki sta enostransko razglasili neodvisnot odGruzije 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.
^Gorski Karabah, ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost odAzerbajdžana 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.
↑TheUN Statistics Department[1] places Azerbaijan inWestern Asia for statistical convenience[2]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." TheCIAWorld Factbook[3]Arhivirano 2016-07-09 naWayback Machine. places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe.National Geographic andEncyclopædia Britannica also place Georgia in Asia.
![Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov[2] Severna Evropa Zahodna Evropa Vzhodna Evropa Južna Evropa](/mt/?noimg=&dark=on&url=https%3a%2f%2fsl.wikipedia.org%2fwiki%2fSlika%3aEurope_subregion_map_UN_geoscheme.svg)
![Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije[3][4]](/mt/?noimg=&dark=on&url=https%3a%2f%2fsl.wikipedia.org%2fwiki%2fSlika%3aGrossgliederung_Europas-en.svg)
![[datoteka]](/mt/?noimg=&dark=on&url=https%3a%2f%2fsl.wikipedia.org%2fwiki%2fSlika%3aSupranational_European_Bodies-sl.svg){kind=link}