Evangelij poMateju naj bi napisalapostol Matej,cestninar vKafarnaumu, vendar ni nikjer o tem nič zapisanega, niti v evangeliju niti drugod vNovi Zavezi. Glede avtorstva smo tako odvisni samo od izročila.
Evangelij kaže na izobraženega človeka. Tega ne spričuje samo dobragrščina, čeprav strokovnjaki za njo čutijo še bolj tekočohebrejščino, temveč še bolj zgradba evangelija.
Pisatelj združuje evangeljsko gradivo po vsebini, kar pomeni, da ni hotel biti najprejkronist inzgodovinar, temvečučitelj in posredovalec živeJezusove govorice. Ves evangelij je nauk onebeškem kraljestvu, ki ga Jezus razglasi vGovoru na gori (pogl. 5 - 7). V govoru učencem pred misijonskim potovanjem (pogl. 10,1 - 11,1) daje pojasnila, kako naj ti nastopajo pri poskusnem oznanjevanju evangelija. V govoru o prilikah (13,1 - 52) pojasnjuje naravo, značaj in bistvo nebeškega kraljestva. V naslednjem govoru (pogl. 18) Jezus spregovori o temeljnih lastnostih članov nebeškega kraljestva. V zadnjem,eshatološkem govoru (pogl. 24 - 25), pa razodeva onstransko razsežnost nebeškega kraljestva.
Tako sestavlja pet govorov, z bolj ali manj obsežnim poročilom o Jezusovi dejavnosti pred vsakim od njih, pet delov ali knjig evangelija, nekakšnikrščanskopeteroknižje. Pribogoslužju so največ uporabljali Mateja. Največ so ga navajali v spopadu z nasprotniki in najbolj so v njem prepoznavali svojo krščansko bit. Bil je rescerkveni evangelij.
Temu osrednjemu delu (pogl. 2 - 25) je dodal še poročilo o Jezusovem otroštvu (pogl. 1 - 2) in obsežno poročilo o njegovem trpljenju, smrti in vstajenju (pogl. 26 - 28), tako da ima evangelij sedem delov ali knjig. Matej se nenehno sklicuje nastarozavezne prerokbe, s katerimi potrjuje edinstvenost Jezusa in da je njegov evangelij višek razodetja. Noben drug evangelist tako pogosto ne navajaSvetega pisma stare zaveze, kot Matej. Z njimi Matej dokazuje rojakom, da so v zmoti, če ne sprejmejo Jezusa, saj je ravno on uresničenjemesijanskih prerokb. Zaradi tega se Matejev evangelij imenuje tudimesijanski.
Bolj kot drugi evangelisti Matej razkrije korenine Jezusovega rodu. Jezus je po telesuDavidov sin. Zato ga Matej bolj pogosto kot drugi evangelisti imenujeDavidov sin. Jezus pa je tudi sinnebeškega Očeta in zato edini pravi Učitelj, Kristus. Od vsakega bo zahteval odgovor, kako je spolnjeval njegov nauk. S tem je pokazana pot v nebeško kraljestvo. Vanj pa ni mogoče priti brez spreobrnitve.
To resnico oznanjacerkev. Njena narava ini poslanstvo nista nikjer tako določeni kot v Matejevem evangeliju. Cerkev je občestvo vernih. Bog je njihov skupni oče. Cerkev je mesto, ki stoji na gori (5,14). Odkar se je z Kristusom začela, je ni mogoče obiti in ne zbrisati iz zemlje, kakor ni mogoče prezreti mesta, ki je na gori. Cerkev je kraj, kjer se ljudje vzgajajo. Tako je nosilka in posredovalka dobrin nebeškega kraljestva. Ker Matej največ pove tudi o njeni notranji in zunanji ureditvi, njegov evangelij imenujemo tudievangelij Cerkve.
Evangelij je nastal med letoma 70 in 80 po Kristusu, vsekakor po padcuJeruzalema leta 70 n.š., sicer težko razumemo močno sporekanje glede judovstva v njem. Namenjen je Judom. Tistim, ki verjamejo v Kristusa hoče utrditi vero, drugim pa dopoveduje, naj ne čakajo drugačnega mesija, saj je Jezus uresničenje starozaveznih prerokb.
