| Enstatit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred: Silikati, podskupina inosilikati |
| Kemijska formula | MgSiO3 |
| Strunzova klasifikacija | 09.DA.05, silikati |
| Klasifikacija DANA | 65.01.02.01, nerazvejani inosilikati z enojno širino |
| Kristalna simetrija | ortorombska dipiramidna, H-M simbol: (2/m 2/m 2/m), prostorska skupina: P bca |
| Osnovna celica | a = 18,23 Å, b = 8,84 Å, c = 5,19 Å; Z = 8 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 200,78 g/mol |
| Barva | bela, siva, zelena, rumena ali rjava, v tankih rezinah brezbarven |
| Kristalni habit | prizmatični kristali, običajno lamelarni, vlaknati ali masivni |
| Kristalni sistem | ortorombski |
| Dvojčičenje | enostavno in lamelarno na [100] |
| Razkolnost | dobra/razločna na [210] |
| Lom | neraven |
| Žilavost | krhek |
| Trdota | 5-6 |
| Sijaj | steklast, na razkolu bisern |
| Barva črte | siva |
| Prozornost | prozoren |
| Specifična teža | 3,2–3,3 |
| Optične lastnosti | dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,650–1,668 nβ = 1,652–1,673 nγ = 1,659–1,679 |
| Dvolomnost | δ = 0,009–0,011 |
| Pleohroizem | bledo zelen do bledo oranžen |
| Kot 2V | 55–90° |
| Diagnostične značilnosti | prosojen do neprozoren |
| Polimorfizem | polimorf akimotoita in klinoenstatita |
| Sklici | [1][2][3] |
Enstatit jemagnezijev končni člen nizapiroksenskihsilikatnihmineralov enstatit (MgSiO3) –ferosilit (FeSiO3). Z magnezijem bogati pripadniki niza trdne raztopine so minerali, ki tvorijomagmatske inmetamorfnekamnine. Vmesna sestava, (Mg,Fe)SiO3, se je v preteklosti imenovalahipersten in se kasneje preimenovala vortopiroksen. Ko se petrografsko ali kemično ugotovi njegova sestava oziroma relativni delež enstatita (En) in ferosilita (Fs), se ortopiroksen običajno zapiše na primer kot En80Fs20.
Večina naravnih kristalov jeortorombskih (prostorska skupina P bca), čeprav so znani trijepolimorfi. Visokotemperaturna in nizkotlačna polimorfa sta protoenstantit in protoferosilit, ki sta tudi ortorombska (prostorska skupina P bcn), medtem ko sta nizkotemperaturna polimorfa klinoenstatit in klinoferosilitmonoklinska (prostorska skupina P 21/c).
Prepereli enstatit z majhno vsebnostjoželeza ima bronast podkovinski lesk. Imenuje sebronzit, čeprav bi se moral pravilneje imenovati prepereli enstatit.
Bronzit in hipersten sta bila znana dolgo pred enstatitom, katerega je prvi opisal Gustav Adolf Kenngott leta 1855.
Smaragdno zelen različek enstantita se imenuje kromov enstatit in se obdeluje kot drag kamen. Zeleno barvo mu dajejo sledovikroma, od koder tudi njegovo ime. V preteklosti so kot drag kamen uporabljali tudi bronzit.
Enstantit in drugi ortorombski pirokseni se razlikujejo od monoklinskih po optičnih lastnostih, na primer poekstinkciji, šibkejšidvolomnosti in močnejšempleohroizmu. Poleg tega imajo prizmatičenrazkol, ki je popoln v dveh smereh pod kotom 90º. Enstatit je bele, sive, zelenkaste ali rjave barve, imatrdoto 5-6 ihspecifično težo 3,2-3,3.
Posamezni kristali so redki, pirokseni pa so osnovno gradivo različnihmagmatskih inmetamorfnihkamnin. Magnezijevi ortopirokseni se pojavljajo v intruzivnih kamninah kot stagabro (norit) indiorit. Tvori lahko tudi majhne idiomorfne fenokristale in zrna v osnovni masi vulkanskih kamnin kot sobazalt,andezit indacit.
Enstatit s približno sestavo En90Fs10 je osnovni mineral v tipičnihperidotitih inpiroksenitih vZemljinem plašču. Ksenoliti peridotita so pogosti vkimberlitu in nekaterih bazaltih. Merjenja vsebnostikalcija,aluminija inkroma v enstatitih iz teh ksenolitov so bila ključna za rekonstruiranje globin, v katerih so nastali ksenoliti v dvigajočih semagmah.
Ortopiroksen je pomembna sestavina nekaterih metamorfnih kamnin, na primergranulita. Ortopiroksen s skoraj čistim enstatitom se pojavlja v nekaterih metamorfiranih serpentinitih. Velike kristale, dolge do 30 cm in v večinoma preperele vlojevec, so odkrili leta 1874 vapatitnih žilah, ki so tekle skozisljudne inrogovaške skrilavce v rudniku apatita Kjörrestad v južniNorveški.
Enstatit je pogost mineral tako v kamnitih kot železnihmeteoritih, vključno s tistim, ki je padel v Potůčkyh v Češkem rudogorju. V nekaterih meteoritih tvori skupaj zolivinom večino meteoritove mase. Pojavlja se lahko v obliki majhnih kroglic –hondrul, ki imajo žarkasto notranjo strukturo.
Enstatit je eden od nekaj silikatnih mineralov, ki so jih v kristalni obliki odkrili izvenOsončja, predvsem okrog razvijajočih se zvezd in planetarnihnebul, kot je NGC 6302. Zanj se domneva, da je eno od najstarejših stanj v tvorjenju kristaliničnih silikatov v vesolju.