V grško-rimski mitologiji je bilEnej (grško Αἰνείας,Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princaAnhiza in boginjeAfrodite (rimskaVenera). Njegov oče je bil drugi bratranec kraljaPriama izTroje. Je lik izgrške mitologije in je omenjen vHomerjeviIliadi. Enej je v rimski mitologiji dobil posebno vlogo, predvsem vVergilijeviEneidi, v kateri je prednikRomula in Rema. Postal je prvi pravi junak Rima.
Venera in Anhiz, William Blake Richmond (1889 ali 90)
Zgodba o rojstvu Eneja je prikazana v "hvalnici Afroditi", eni glavnihhomerskih hvalnic ali himn. Afrodita je bila vzrok, da so se drugi bogovi, zlastiZevs, ljubili s smrtnicami. Zevs se ji je maščeval tako, da je povzročil, da se je zaljubila v Trojanca Anhiza, ki je skrbel za svoje govedo v hribih v bližini goreIda. Olepšala se je kot za poroko med bogovi in se pojavila pred njim. Premagala ga je s svojo lepoto, mislil je, da je boginja, a se je predstavila kot frigijska princesa. Šele potem ko sta se ljubila, je Afrodita razkrila svojo pravo identiteto. Anhiz se je ustrašil posledic njune zveze. Afrodita mu je zagotovila, da ga bo zaščitila. Povedala mu je, da bo rodila sina z imenom Enej. Opozorila ga je, da ne sme nikoli nikomur povedati, da je ležal z boginjo. Ko se je Enej rodil, ga je Afrodita popeljala do Nimf na gori Ida. Do starosti petih let so zanj skrbele Nimfe, nato pa ga je odpeljala k Anhizu.[1] Po drugih virih se je Anhiz pozneje hvalil, da je srečal Afrodito, zato ga je v nogo zadela Zevsova strela. Postal je hrom, tako da ga je Enej moral nesti, da bi ga rešil iz plamenov Troje.[2]
Enej nosi Anhiza, črna keramika, okoli 520–510 pr. n. št., Louvre (F 118)
Enej ni najpomembnejši lik vIliadi. Bogovi ga dvakrat rešijo smrti, kot da bi ga čuvali pred še neznano usodo, vendar je pravi bojevnik. Potem ko se je vrnil iz bojev, užaljen zaradiPriama, ker kljub pogumnim dejanjem ni bil deležen ustrezne časti, je na pobudoDeifoba vodil napad protiIdomeneju, da bi obvaroval telo svaka Alkatusa.[3] Bil je vodja dardanejskih zaveznikov Trojancev, pa tudi tretji bratranec in glavni poročnikHektorja, sina trojanskega kralja Priama. Enejeva mati Afrodita je pogosto pomagala na bojišču. Bil jeApolonov favorit. Afrodita in Apolon sta reševala Eneja iz boja zDiomedom izArgosa, ki ga je skoraj ubil, in ga odnesla vPergamos na zdravljenje. TudiPozejdon, ki je običajno dajal prednost Grkom, je reševal Eneja, ko ga je napadelAhil. Menil je, da je Eneju, čeprav je iz mlade veje kraljeve družine, usojeno, da postane kralj trojanskega ljudstva. Bruce Louden primerja Eneja zUtnapištimom,Filemonom in Bavkido inLotom, človekom, ki je preprečil splošno uničenje.[4]Apolodor pojasnjuje, da "... so ga Grki zapustili zaradi pobožnosti".[5]
RimskimitografGaj Julij Higin (okoli 64 pr. n. št.–17. n. št.) v svojem deluFabule[6] Eneju pripisuje zasluge za uboj 28 sovražnikov v trojanski vojni. Enej se pojavi tudi v trojanski pripovedi, pripisani Daresu Frigiju in Diktisu s Krete.
Snorri Sturlason v predgovoru k svoji knjigiEdda piše o Trojancih.[7] Pripoveduje o trojanskem kralju Muñón ali Menon, ki se poroči s hčerko visokega kralja (Yfirkonungr) Priama, ki se imenuje Troan. Imata sina Trora, ki je, kot pravi Snorri, enakoThor ... Zanimivo je, da v istem predgovoru Snorri pripoveduje o svetu, razdeljenem na tri celine: Afriko, Azijo in tretji del, ki se imenuje Evropa ali Eneja. Tako je mogoče enačiti nordijskega ÆsiraThora z Enejem, kar Snorri Sturlason tudi počne.
Zgodovino Eneja so nadaljevali rimski avtorji. Vpliven vir je bilo pisanje o ustanovitvi Rima vKatonovihIzvorih (Origines).[8] Enejeva legenda je bila znana vVergilijevih časih in se je pojavila v različnih zgodovinskih delih, tudi pri rimskem antičnem grškem zgodovinarjuDioniziju iz Halikarnasa (opiral se je na Marka Terencija Varona), vLivijevem deluOd ustanovitve mesta (Ab urbe condita) (verjetno je poznalKvinta Fabija Piktorja, 200 pr. n. št.).
Venera se kot lovec pokaže Eneju, Pietro da Cortona
Eneida pojasnjuje, da je Enej eden redkih Trojancev, ki ni bil ubit ali zasužnjen, ko je padla Troja. Enej je, potem ko so mu pomagali bogovi, da so pobegnili, zbral skupino Trojancev, Eneidi, vkrcali so se na ladjo in pluli proti italski obali. Bili so začetniki Rimljanov. V skupini so bili trobentač Mizen, njegov oče Anhiz, prijatelji Ahat, Sergest in Akmon, zdravilec Japiks, krmar Palinur ter njegov sin Askanij (znan tudi kot Jul). S seboj je prineselLare inPenate, kipe hišnih bogov Troje in jih preselil v Italijo.
Poskusi, da bi našli nov dom, niso uspeli; postanek so imeli na Siciliji v Drepanonu, na otoku ob zahodni obali, na katerem je umrl njegov oče Anhiz.
Enej govori Didoni o padcu Troje, Pierre-Narcisse Guérin
Po kratki, a hudi nevihti, ki jo je poslalaJunona, sta se Enej in njegova flota po šestih letih potepanja ustavila na obali v Kartagini. Enej je imel dolgoletno razmerje s kartažansko kraljicoDidono (znana tudi kot Elisa), ki je predlagala, da se Trojanci naselijo v njeni deželi in da z Enejem kraljujeta nad njenimi narodi. Zakonska zveza je bila sklenjena na pobudo Junone, ki je prerokovala, da bodo njena najljubša mesta na koncu premagali potomci Trojancev. Enejeva matiVenera (grška Afrodita) je ugotovila, da njen sin in njegova druščina potrebujeta začasen premor, da bi se okrepili za nadaljnjo pot. Sel bogaMerkurja je poslalJupitra in Venero, da sta opomnila Eneja na njegovo potovanje in namen ter ga prepričala, da je na skrivaj zapustil deželo. Ko je Didona to izvedela, je izrekla prekletstvo, ki bi za vedno zasejalo sovraštvo med Kartagino in Rimom, kar je povzročilopunske vojne. Nato je storila samomor, zabodla se je z mečem, ki ga ji je dal Enej, ko sta se prvič srečala.Po bivanju v Kartagini so se Trojanci vrnili na Sicilijo, kjer je Enej priredil pogrebne igre v čast svojega očeta, ki je umrl pred letom dni. Družba je potovala naprej in pristala na zahodni obali Italije. Enej se je spustil v podzemlje, kjer se je srečal z Didono (obrnila se je stran) in svojega očeta, ki mu je pokazal prihodnost potomcev in s tem zgodovino Rima.
Enej premaga Turna, Luca Giordano, 1634–1705.Genij Enej prevladuje, vidi luč prihodnosti, medtem ko Turn leži, zavit v temo.
Latin, kralj italskega plemena Latinov, je pozdravil Enejevo vojsko izgnanih Trojancev in jim organiziral življenje vLaciju. Njegova hčerka Lavinija je bila obljubljena Turnu, kralju Rutulcev. Latinu je bilo prerokovano, da se bo zaročila z nekom iz druge države, Enejem. Latin je upošteval prerokbo, zato je Turn napovedal vojno Eneju na pobudo Junone, ki je bila povezana z etruščanskim kraljem Mezencijem in kraljico Amato iz Lacija. Zmagale so Enejeve sile. Turn je bil ubit in Vergilij nenadno konča pripoved.
Preostanek Enejevega življenjepisa je mogoče razbrati iz drugih antičnih virov,Livijevih inOvidovihMetamorfoz. Po Liviju je Enej zmagal, vendar je Latin v vojni umrl. Enej je ustanovil mesto Lavinij, ki ga je imenoval po svoji ženi. Pozneje je sprejel Didonino sestro Ano Pereno, ki je storila samomor, ko je izvedela za Lavinijino ljubosumje. Po Enejevi smrti je Venera vprašala Jupitra, ali naj svojega sina naredi nesmrtnega. Jupiter se je strinjal. Rečni bog Numikus je očistil Eneja vseh njegovih posmrtnih del, Venera ga je mazilila z ambrozijo in nektarjem, zaradi česar je postal bog. Enej je bil priznan kot bog Jupiter Indiges.[9]
Nadaljevanje trojanske zgodbe v srednjem veku je oblikovalo Enejev značaj. FrancoskiRoman d'Enéas iz 12. stoletja obravnava Enejevo spolnost. Čeprav se za Vergilija zdi, da prepoznava homoerotičnost Niza in Evriala (prijatelja in ljubimca v Eneidi), je njegov Enej heteroseksualec, a v srednjem veku so sumili tudi Eneja. VRomanu d'Enéas kraljica Amata nasprotuje Enejevi poroki z Lavinijo, češ da Enej ljubi fante.[10]Na srednjeveško razlago Eneja so močno vplivali Vergilijevi in drugi latinski viri. V 13. stoletju je opis Dareja in Dikta italijanskega pisatelja Guida delle Colonna (vHistoria destructionis Troiae) vplival na številne poznejše razlage. Po njem so pesnik Pearl in drugi angleški pisci dobili idejo, da je varen odhod Eneja iz Troje z lastnino in družino nagrada za izdajstvo, zaradi katerega ga je kaznovalaHekaba, žena kralja Priama.[11] VSir Gawain and Green Knight (konec 14. stoletja) je pesnik Pearl tako kot mnogi drugi angleški pisatelji postavil Eneja za ustanovitelja genealogije v Britaniji [12] in pojasnjeval, da je bil Enej "obtožen za svojo izdajo, kar je dokazano kot najbolj resnično" (četrta vrstica).[12]
Enej je imel obsežno družinsko drevo. Njegova dojilja je bila Kajeta. Bil je oče Askanija s Kreuzo ter Silvia z Lavinijo. Askanij, znan tudi kot Jul (ali Julij), ustanovitelj mestaAlba Longa, je bil prvi v dolgi vrsti kraljev. Glede na mitologijo je Vergilij v Eneidi Romula in Rema opisal kot potomca Eneja po njuni materi Rei Silviji (ali Aliji). Enej naj bi bil prednik Rimljanov. Nekateri zgodnji viri ga imenujejo oče ali ded, [15], vendar glede na splošno sprejet čas padca Troje (1184 pr. n. št.) in ustanovitev Rima (753 pr. n. št.) se to ne zdi verjetno. Julova družina v Rimu, najbolj znana staJulij Cezar inGaj Avgust Oktavijan, sega do Askanija in Eneja, torej do boginje Venere. Legendarni britanski kralji pa povezujejo svojo družino z Brutom, Enejevim vnukom.
V Eneidi je Enej opisan kot močan in lep, vendar njegova barva las ali polt nista opisana.[13] V pozni antiki viri dodajajo nadaljnje fizične opise.De excidio Troiae Daresa Frigija opisuje Eneja z "rdečkastorjavimi lasmi, čokatega, zgovornega, vljudnega, preudarnega, pobožnega in očarljivega".[14] Na voljo je tudi kratek fizični opis vHronografiji Ivana Malale: "Enej: majhen, debel, s krepkim prsnim košem, močan, rumene polti, širokega obraza, z lepim nosom, plešast spredaj, lepe brade, sivih oči."[15]
Enej in Didona sta glavna junaka baladeThe Wandering Prince of Troy iz 17. stoletja. Balada spreminja Enejevo usodo iz potovanja v leta po Didonini smrti, ko se ji pridruži kot duh kmalu po njenem samomoru. [19]
V sodobni literaturi Enej spregovori v dveh pesmih Allena Tata:Aeneas at Washington inAeneas at New York. Bil je glavni lik vLavinii Ursule Kroeber Le Guin, ki po zadnjih šestih knjigah Eneide pripoveduje zgodbo z vidika Lavinije, hčere kralja Latina v Laciju.
Enej nastopa v serijiTroja Davida Gemmella kot glavni junaški lik z imenom Helikaon.
V knjižni zbirkiThe Heroes of Olympus Ricka Riordana je Enej prvi rimski polbog, sin Venere namesto Afrodite.
Enej je naslovni lik v operiHenryja PurcellaDido in Enej (okoli 1688) in ima eno glavnih vlog vBerliozovi operiLes Troyens (okoli 1857).
Kljub številnim dramatičnim prvinam Enejeva zgodba ni vzbudila veliko zanimanja v filmski industriji. VTrojanski vojni ga je kot glavno osebo upodobil Steve Reeves, 1961. Reeves je ponovil vlogo naslednje leto v filmuThe Avenger (Legenda o Eneji), ki govori o Enejevem prihodu v Lacij in njegovih spopadih z lokalnimi plemeni, ko poskuša rešiti svoje trojanske prijatelje.
Najnovejša filmska upodobitev Eneja je bila v filmuTroja, v katerem se pojavi kot mladostnik pri Parisu, da zaščiti trojanske begunce in nadaljuje ideale mesta in njegovih prebivalcev. Paris da Eneju Priamov meč, da bi potrdil zakonitost in kontinuiteto kraljevega rodu Troje in postavil temelje rimske kulture. V tem filmu ni član kraljeve družine in se ne bori v vojni.
Bela Wolf Game Studios je posnelVampire: The Requiem, v katerem je Enej lik enega mitskih ustanoviteljev Ventruejevega klana.
↑Laura Howes, ur. (2010).Sir Gawain and the Green Knight. Marie Boroff (trans.). New York: Norton. str.3.ISBN9780393930252. In Marie Boroff's translation, edited by Laura Howes, the treacherous knight of line 3 is identified asAntenor, incorrectly, as Tolkien argues.
↑What Does Aeneas Look like?, Mark Griffith, Classical Philology, Vol. 80, No. 4 (Oct., 1985), p. 309.
