Empir, tudi francoski cesarski slog (francoskoempire = cesarstvo) je umetnostni slog poznegaklasicizma, ki se je izoblikoval vFranciji za časaNapoleon Bonaparteja, ki je vladal kot cesar Napoleon I. Posebej se je razširil pri dekoraciji notranjih prostorov, umetniških in obrtniških delih (npr. pohištvena oprema, dekorativna keramika ipd.) ter pri oblačilnimodi. Ta izredno plodoviti slog je trajal samo okoli desetletje. V empirski umetnosti so zaznani vpliviantične Grčije,rimske umetnosti, prisoten pa je tudi vpliv napoleonovih vojnih pohodov,Egipta terrenesanse.
Pohištvo je strogo pravokotno razčlenjeno in simetrično. Pri izdelavi pohištva (komode, pisalniki, konzole, mize, tabureji, psihe in nočne omarice) se uporabljalesmahagonij, okrašen zintarzijami in vložki izbiserne matice,slonovine,porcelana in fino cizeliranegabrona. Moderni so bili zložljivi stoli, ležalniki in pohištvo s prevleko iz svetlečega črnega laka, okrašeno z bronastimi pozlačenimi antičnimi okrasi (znaki in simboli rimskih legij, orli, stebriči, svežnji protja, pa tudi listi palm, girlandami, stebri, vazami in lovorjevimi venci), največkrat v simetrični postavitvi.
Empir je znatno vplival na modo, ženske so nosile obleke z visoko dvignjenimi pasovi in dolgimi naborki, segajoče do tal, moški pa so nosilifrak, široke hlače in dolge plašče. Po vzgledu hrvaških najemniških vojakov v francoski armadi in njihovih pisanih raznobarvnih ovratnih rut iz različnih materialov, so se na francoskem dvoru uveljavile moške kravate.
Jacques-Louis David,Kronanje Napoleona I. v katedrali Notre Dame, 1805.-1807, olje na platnu, 629 x 979 cm,Louvre
V slikarstvu so se uveljavili alegorijski in mitološki ter antični prizori, podobe razkošja in dosežkovNapoleona ter cesarstva. Na slikah so poudarjeni detajli, kar je značilno tudi za portrete iz tega obdobja.V kiparstvu je opazen vplivAntonia Canove.
Vse do leta 1830 je Empirski slog prednjačil v umetnosti celotnega evropskega kontinenta, celo vCarski Rusiji, zatem ga je postopoma izrinilBidermajer.