Polovica dežele (48%) jeravnina, četrtina (27%) jegričevnata in četrtina (25%)gorata. Ravninski del je v glavnemPadska nižina, in sicer desni bregrekePad, indoline ob njenih pritokih. Gorovje soApenini, ki potekajo v smeri severozahod-jugovzhod in ki dosežejo najvišjo točko z Monte Cimone (2163 m). Ta odsek Apeninov jegeološko posebno zanimiv zaradi velike raznolikosti v sestavu, ki izhaja iz dolge dobe nastajanja tega gorstva. Hribovje je prepredeno z vodnimi tokovi. ki se večinoma izlivajo v Pad; večje reke so Trebbia, Taro, Secchia in Panaro. Tudi Reno se je včasih izlivala v Pad, a so jo v 17. stoletju preusmerili v samostojenizliv južno odValli di Comacchio. Nekaj manjših rek, ki se izlivajo naravnost v morje, jehudourniškega značaja.
Podnebje je sub-kontinentalno, z mrzlimizimami in vročimi soparnimipoletji. Velika Padska nižina močno vpliva navremenske pogoje, posebno z gostomeglo, ki preprečuje tudi blažilni učinek Jadranskega morja. Tako je na primer vBologni srednja zimska temperatura 3°C, srednja poletna pa 23°C. Dežuje največ spomladi injeseni, pozimi radosneži in ob morski obali pihaburja.
Emilia-Romagna je sestavljena iz združitve dveh zgodovinskih in geografskih regij, Romanje in Emilije, vendar ne gre za dve ozemlji, ki sta bili združeni, pač pa za isto ozemlje gledano iz dveh vidikov. Sicer so prebivalci zelo ponosni na pristno pripadnost samo enemu od dveh izvorov, zato "romanjolec" ne mara biti "emilijan" in obratno. Toda tega so velikokrat krive stare navade, ki segajo še v19. stoletje, ko sta bili združeni dveetnični enoti brez skupnezgodovine, Emilija od vselej laična, Romanja pa skozi dvanajststoletij pod oblastjopapeške države.
Romanja jezemljepisno ozemlje, ki se razteza ob jadranski obali južno od Pada za približno 100km in v širino do Apeninskih vrhov. Administrativno je vključena v deželo Emilija - Romanja (70%), a sega tudi v deželo Toskano (20%) in v deželoMarke (10%) in zajema RepublikoSan Marino. Ime je dobila poBizantincih, ki so vladali na tem področju od leta 538 do leta 751. Ker so se smatrali za edine predstavnikeRimskega imperija, so se Bizantinci radi imenovali "romani", zato so svoja posestva v Italiji imenovali "Romània". Področje ima vsegeološke značilnosti "prehodnega ozemlja", saj dejansko povezuje Padsko nižino s polotokom. Te značilnosti so globoko vplivale tudi na zgodovinski razvoj dežele, ko so bili ti kraji tudipolitično stičišče med severom in jugom. Verjetno so prav te zemljepisne in nato zgodovinske razmere pogojevale celogospodarstvo, saj je tukajtisočletno sožitje dolinskega in hribovskega kmetovanja doseglo izredne ekonomske uspehe.
Emilija jezgodovinsko ime ozemlja med Jadranskim morjem, reko Pad in Apenini, praktično današnje dežele Emilija - Romanja. V prvem stoletju je bila toAemilia (izg. Emilja),Rimskaregija, imenovana po cesti, ki je vodila izprestolnice na sever in vzdolž katere so zrasla velika bivalna središča in pozneje mesta. Po Rimljanih so si ozemlje lastiliLangobardi,Bizantinci, natopapeži. Ozemlje se je razdrobilo na več kneževin (ducati, izg.dukati) in skupno ime Emilia je šlo v pozabo. Langobardi so jo preimenovali vLombardia aliLongobardia, a tudi to ime se ni oprijelo, ker dejansko dežela kot enotna skupnost ni obstajala. Ko so začelekomune izpodrivatifevdalni sistem, je bila dežela prizorišče stalnih spopadov, saj so si bila mesta relativno blizu. Stanje se je še poslabšalo, ko so v 13. stoletju nasprotovanja zrasla v boj medgvelfi in gibelini. Ker se nobena od komun ni razvila v dovolj močnosinjorijo, sta si končno razdelili oblast dve tuji sinjoriji,Este izFerrare inVisconti izMilana. Ta razdelitev je ostala tudi po propadu sinjorij in v 18. stoletju so posestva hiše Este prišla najprej vavstrijske roke, nato podSavojce. Ostali del Emilije je šelBorboncem in natoFrancozom in šele leta 1860 Savojcem. Ti so spet uvedli ime Emilija.
Republiškaustava je dodala zgodovinski Emiliji Bologno, Ferraro ter vso Romanjo in deželo, imenovano Emilija - Romanja. Z zgodovinskega vidika (preteklost je bila za razne kraje dežele zelo različna), se danes štejejo za emilijanska mestaPiacenza,Parma,Reggio Emilia,Modena,Ferrara inBolonja (z bližnjo okolico). Pod Romanjo pa spadajoRavena,Rimini,Forlì,Cesena in del metropolitanske bolonjske pokrajine (Imola).
Gospodarstvo Emilije - Romanje sloni predvsem nakmetijstvu, saj neobdelane zemlje ni več kot 9%, čeprav so vključene v ta odstotek tudisoline inmokrišča (Valli di Comacchio), ki so drugače donosna zemljišča. Pri tem je treba omeniti, da je skoraj 70% obdelane površine pridobljene s sanacijo poplavljenih ozemelj in bonifikacijami močvirnatih področij, ki so se v teh krajih začele že v dobiRimskega cesarstva in se še danes niso zaključile. Prideluje se največpšenica,koruza inriž v nižinah, v višjih predelih paoves,ječmen inajda. Razen žita sta pomembnisladkorna pesa inkonoplja, pa tudi povrtnine (paradižnik),vinska trta insadje. Tudiživinoreja je dobro razvita.
Kot je ugotovila raziskavaISTAT, je bila v obdobju 1995-2002 Emilija - Romanja najbogatejša italijanska dežela, s čistim letnim dohodkom 17.700evrov na osebo[2]. Po anketiEurostat iz leta 2002[3] [2] jo to postavlja na 23. mesto vEvropi.
.svg)
