| Emerik | |
|---|---|
  | |
| KraljOgrske inHrvaške | |
| Vladanje | 23. april1196 –30. september/30. november1204 |
| Kronanje | 16. maj1182 1194 |
| Predhodnik | Béla III. |
| Naslednik | Ladislav III. |
| Rojstvo | 30. september1174 Székesfehérvár |
| Smrt | 30. november1204(30 let) Esztergom |
| Zakonec | Konstanca Aragonska, princesaSvetega rimskega cesarstva |
| Potomci | Ladislav III. |
| Rodbina | Arpadoviči |
| Oče | Béla III. |
| Mati | Agneza Antioška |
| Poklic | politik,vladar |
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre,hrvaško: Emerik I./Mirko,slovaško: Imrich I.),ogrsko-hrvaški kralj, *1174,Ogrsko kraljestvo, †30. september/30. november1204,Esztergom, Ogrsko kraljestvo.[1]
Kronan je bil že v času, ko je bil njegov očeBéla III. še živ, leta 1182 kronan za ogrskega kralja, leta 1194 pa še za hrvaško-dalmatinskega.[2]Po očetovi smrti se je moral boriti za prestol s svojim bratom, kasnejšim kraljemAndrejem II. Ogrskim (vladal1205–1235).[3] Andrej ga je prisilil, da mu je dodelil oblast vHrvaški inDalmaciji. Emerik je posredoval v notranjih sporih sosednjih držav in podprl delovanjepapeževih legatov medbogomili vBosni. V času njegove vladavine jebeneški dožEnrico Dandolo uspel prepričati vodječetrtega križarskega pohoda, naj zasedejoZadar, ki je pripadal Ogrsko-hrvaškemu kraljestvu.
Emerik je bil najstarejši sin ogrsko-hrvaškega kralja Béle III.[3] in njegove prve žene Agneze Antioške. Oče je Emeriku hotel zagotoviti nasledstvo, zato ga je kronal že16. maja1182, ko mu je bilo komaj osem let. Zaročil ga je z Agnezo, hčerko cesarjaSvetega rimskega cesarstvaFriderika I., s katero se zaradi njene prezgodnje smrti leta1184 ni poročil.
Leta1194 je bil ponovno kronan in imenovan za vojvodoHrvaške inDalmacije, Hrvaško in Dalmacijo pa mu je predal tudi v upravo.[2] Pri tem je prekinil s tradicijo, da mlajši sin dobi poseben dukat- sina Andreja je tako zaobšel.[2] Če je Béla III. Emeriku v oporoki zapustil celotno kraljestvo, je mlajšemu sinu Andreju zapustil veliko vsoto denarja, s katero naj bi izpolnil očetovo križarsko zaobljubo in organiziralkrižarski pohod.
.svg)
23. aprila1196 je kralj Béla umrl in Emerik je nasledil ogrski prestol. Andrej se je bratu Emeriku uprl in terjal oblast na Hrvaškem in v Dalmaciji ter Slavoniji.[2] Kmalu se je med bratoma začela borba za prestol, ki je s podedovanim denarjem kupoval zaveznike med ogrskim plemstvom. Med zavezniki je bil tudi avstrijski vojvoda Leopold V., s katerim sta decembra1197 v bitki na Mecseku porazila Emerika. Po bitki je moral Emerik oblast v Hrvaški in Dalmaciji prepustiti bratu Andreju.
Vojvoda Andrej je kljub temu še naprej koval zarote proti Emeriku, ki je lahko računal na podporopapežaInocenca III., ki je stalno prepričeval Andreja, naj končno izpolni očetovo zadnjo željo in organizira križarski pohod. Nesoglasja v krajevi družini so kralja in vojvodo pomenila velike stroške. Emerik na primer se je moral zato odreči desetini s svojih kraljevih posesti in svoji palači vEsztergomu in ju odstopiti esztergomskemu nadškofu.
Na začetku leta1199 je Emerik izvedel, da Andrej in škof Boleszlo izVáca ponovno kujeta zaroto, zato je odšel v Vác in 10. marca škofa osebno aretiral, bratovim pristašem pa je odvzel vse položaje. Poleti leta 1199 je v bitki pri Rádu porazil svojega brata, ki je nato pobegnil vAvstrijo. Čeprav je bil Andrej poražen, mu je Emerik priznal oblast hercega (dux) na Hrvaškem, Dalmaciji in Slavoniji,[2] saj sta se brata s posredovanjem papeževega legata Gregorija spravila in Andrej je ponovno dobil Hrvaško in Dalmacijo.
Emerik je nadaljeval z očetovo politiko usmerjenosti naBalkan.[4] Papež Inocenc III. je Emerika prepričal, naj zatre bogomilstvo na Balkanu. Emerik je zato leta1201 krenil na vojni pohod proti srbskemu velikemu knezuŠtefanu II. in ga izgnal izSrbije v korist njegovega brataVukana Nemanjića in si po zmagi nadel naslov kralja Srbije. VBosni je porazil banaKulina, ki je podpiral bogomile. Leta1202 je odšel na vojni pohod proti bolgarskemu carjuKalojanu, ki je podpiral izgnanega Stefana II.. Bolgari so se izogibali kakršnemu koli spopadu in Emerik jih ni mogel poraziti.
Medtem se je začel nov spor v Dalmaciji, kjer jeZadar, ki je bil pred tem pod oblastjoBeneške republike, za svojega zemljiškega gospoda priznal Emerika. Beneški dožEnrico Dandolo je prepričal vodječetrtega križarskega pohoda, da so24. novembra1202 ljub prepovedi papeža Inocenca III. mesto ponovno osvojili v beneško korist.[2] Papež je na Emerikovo zahtevo Benečane in križarje izobčil, vendar ogrska vojska mesta ni uspela ponovno zavzeti. Emerik ni mogel odreagirati, ker je bil ponovno zapleten v boje z bratom Andrejem.[2] Malo kasneje se je s pogodbo od Ogrske odcepila cela Dalmacija.[5]
8. aprila1203 je bosanski ban Kulin slovesno razglasil svojo vdanost rimskokatoliški cerkvi in potrdil zvestobo ogrskemu kralju. Še istega leta je Emerik na Ogrskem zadržal kardinala Leona, ki je nesel kraljevo krono papeža Inocenca III. bolgarskemu carju Kalojanu.
Leta1203 je vojvoda Andrej ponovno začel rovariti proti Emeriku, kar je privedlo do napada na njegovi vojvodini. Ko je Emerik ugotovil, da je bratova vojska v premoči, je odšel oborožen samo s krono in žezlom v bratov tabor blizu Varasda in Andrej se mu je prostovoljno predal. Andreja je aretiral, vendar mu je kmalu zatem uspelo pobegniti.
Emerik je zaradi vedno slabšega zdravja26. avgusta1204 za ogrskega kralja okronal svojega sina Ladislava, se pobotal z bratom in ga imenoval za vladarja kraljestva do sinove polnoletnosti. Kmalu zatem je umrl. Pokopan je v katedrali vEgerju.
Zaradi sporov med bratoma so velikaši – baroni- prisilili vladarja, da jim je v zameno za podporo daroval vedno več posesti, celo županije.[3][6][2] Pridobljene pravice so bile dedne.[3] Zaradi tega se je moč veleposestnikov zelo okrepila, ponekod je kraljeva zemljiška oblast skoraj povsem izginila.[3][6]
Emerik se je verjetno leta1198 poročil s Konstanco Aragonsko (1179-1222), hčerko aragonskega kralja Alfonza II. in Sanche Kastiljske. Z njo je imel sina
ki je že leta1205 umrl. Njegov naslednik je postal očetov brat Andrej.[3]Kostanca je pobegnila naDunaj, kjer se je poročila s cesarjemFriderikom II..
Emerik Ogrski Rojen: okrog 1174Umrl: 30. september/30. november 1204 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Béla III. | Ogrski kralj 1196–1204 | Naslednik: Ladislav III. |
| Predhodnik: prvi kralj | Srbski kralj 1203–1204 | Naslednik: Ladislav III. |
