| HTML |
|---|
Cascading Style Sheets |
HTML element je osnovni gradnik vsakega dokumentaHTML in določa, na kakšen način naj se prikaže njegova vsebina. S pomočjo gnezdenja so HTML dokumenti oblikovani vdrevo HTML elementov. Vsak element ima lahko opredeljene lastnosti (atribute). Elementi imajo lahko tudi vsebino, vključno z drugimi elementi in besedilom. HTML elementi predstavljajosemantiko (določa pomen posameznih besed oz. značk). Na primer, elementtitle predstavlja naslov dokumenta.
Opis vsakega elementa je v splošnem sestavljen iz treh delov: iz začetne značke, vsebine in končne značke. Začetna in končna značka se pričneta z znakom <, končata z znakom >, vmes pa je zapisano ime elementa. V končni znački je pred imenom še znak /. V začetni znački lahko za imenom določimo lastnosti elementa. Za vsako lastnost napišemo presledek, njeno ime, znak = in vrednost lastnosti (v narekovajih). Na primer, odstavek, ki je predstavljen z elementomp, bo zapisan kot
<p>V HTML skladnji (sintaksi), je večina elementov napisanih ...</p>
Kakorkoli, vsi elementi nezahtevajo zaključnih značk ali celo začetnih značk. Nekateri elementi, tako imenovanielementi brez vsebine (void elementi) nimajo končne značke. Tipičen primer je elementbr, ki predstavlja prelom vrstice, kot je to v pesmi ali v naslovu. Na primer, naslov zobozdravnika v filmuIskanje malega Nema bo zapisan kot
<p>P. Sherman<br>42 Wallaby Way<br>Sydney</p>
Mnogim elementom se lahko priredi dodatne lastnosti (atribute), ki so opredeljene v začetni znački in podrobneje določajo. Na primer, elementabbr, ki predstavljakratico, pričakuje lastnosttitle. To bo zapisano kot
<abbrtitle="Hyper Text Markup Language">HTML</abbr>
<p ...>classfooTo je odstavek.</p>Elementi imajo običajno začetno in končno značko, čeprav sta lahko pri nekaterih elementih izpuščeni. Sestavljajo se na podoben način:
<tag>) označuje začetek elementa in lahko vsebuje večje število lastnosti;</tag>.Elementi brez vsebine imajo le začetno značko, ki vsebuje le lastnosti. Primer elementa brez vsebine je elementlink, za katerega velja sintaksa
<linkrel=stylesheethref=fancy.csstype="text/css">
Rel=stylesheet nakazuje, da bo to dokument, ki bo določal stil nečesa v dokumentu.Type="text/css" pove brskalnikom, da bo ta dokument tekstovna css datoteka.Href=fancy.css pa pove, kje se nahaja CSS datoteka. V klasičnem HTML lahko vrednosti posameznih lastnosti v začetnih značkah pišemo v narekovajih (enojnih ali dvojnih), ni pa nujno, razen če vrednost lastnosti vsebuje kakšen presledek. Na drugi strani pa, ko se uporablja sintaksaXML (XHTML), morajo vse lastnosti biti vključene med narekovaje; končna značka pa mora vsebovati tudipoševnico:
<linkrel="stylesheet"href="fancy.css"type="text/css"/>
Lastnosti (atributi) določajo želeno obnašanje ali označujejo dodatne lastnosti elementa. Večina lastnosti zahtevavrednost. V HTML-ju so lahko narekovaji opuščeni, če ne vključujejo (name=vrednost); lahko so v enojnih ali dvojnih narekovajih (name='vrednost' aliname="vrednost"). V XML so ti narekovaji obvezni. Na drugi straniboolean lastnosti ne potrebujejo opredeljene vrednosti. Primer zachecked kontrolna okna (checkbox):
<inputtype=checkboxchecked>
V sintaksi XML, mora bitiname ponovljeno kot vrednost:
<inputtype="checkbox"checked="checked"/>
Klasični HTML v značkah ne razlikuje med malimi in velikimi črkami, torej lahko imena elementov, imena njihovih lastnosti in tudi same vrednosti pišemo z malimi črkami, velikimi črkami ali pa celo kombinirano.
HTML elementi so opredeljeni v seriji prosto dostopnih standardih, ki se izdajajo od leta 1995 naprej, prvotnoInternet Engineering Task Force (IETF) in kasnejeWorld Wide Web Consortium (W3C).
Od zgodnjih 1990-tih, so razvijalciuporabniških agentov (kot sospletni brskalniki) pogosto razvijali lastne elemente, ki so jih standardi kasneje tudi prevzeli. Drugi uporabniški agenti včasih teh ne-standardiziranih elementov ne prepoznajo in jih ignorirajo ali prikažejo nepravilno.
V letu 1998, jeXML (poenostavljena oblika SGML) predstavil mehanizme, ki dovoljujejo vsakomur razvoj lastnih elementov in njihovo vključevanje v XHTML dokumente, za uporabo v za XML-pripravljenih uporabniških agentov.[1]
Kasneje je bil HTML 4.01 napisan v XML-kompatibilni obliki,XHTML 1.0 (eXtensible HTML).
<html>...</html>
<head>...</head>
<body>...</body>
<base>
href in druge povezave v dokumentu. Elementbase se nahaja znotraj elementahead in to pred elementi na katere se nanaša - na zunanje slike, predmete, slogovne predloge. HTML dovoljuje le enbase element za vsak dokument. Elementbase vsebuje lastnosti in je brez vsebine.<basefont>(nezaželeno)
font elementi.<isindex>(nezaželeno)
isindex se lahko pojavi ali v glavi ali v telesu dokumenta, toda samo enkrat. Namenjen je označevanju dokumenta kot indeks, ki ga uporabnik išče (ko je dokument iskalni).<link>
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="url" title="opis_stila">[3]<link rel="next" href="url">head lahko vsebuje katerokoli številolink elementov. Elementlink vsebuje lastnosti in je brez vsebine.head. Namen vsakegameta elementa je določen s svojimi lastnostmi.meta določijoHTTP glave, ki jih bo poslalspletni strežnik pred aktualno vsebino, na primer :<meta http-equiv="Content-Language" content="sl-SI">meta opredeliname in povezanecontent lastnosti, ki opisujejo videz HTML strani. Za preprečevanje nejasnosti je na razpolago tudi neobvezna tretja lastnostscheme, ki imenuje shemo, ki je uporabljena za interpretiranje ključa in njegove vrednosti, na primer:<meta scheme="ISBN" name="identifier" content="0-8230-2355-9"><object>...</object>
head, se potencialno lahko uporabi za pridobitev tujih podatkov in njihovo povezavo z dokumentom.<script>...</script>
src.[4] V telesu dokumenta se uporablja tudi za dinamično generacijo blokovne ali vrstične vsebine.<style>...</style>
<style type="text/css"> ...</style>@import v formatu:<style> @importurl;</style>[5]<title>...</title>
title na več različnih načinov. a primer:title ne sme vsebovati drugih elementov, vsebuje lahko le tekst. V dokumentu lahko obstaja le entitle element.V grafičnih brskalnikih se elementi lahko prikažejoblokovno alivrstično. Medtem ko so vsi elementi del zaporedja dokumenta, se blokovni elementi prikazujejo znotraj starševskih elementov.
Vrstični elementi so del toka teksta dokumenta; nimajo robu, nastavljive širine ali višine in ne prelamljajo vrstic.
Blokovni elementi (angl. (block elements) so podobni odstavkom, kar pomeni, da se njihova vsebina vedno prične na začetku nove vrstice in lahko zasede več vrstic. Običajno še dodajo prazen prostor pred in za elementom.
<p>...</p>
<h1>...</h1><h2>...</h2><h3>...</h3><h4>...</h4><h5>...</h5><h6>...</h6>
<h1> do<h6>.<h1> je glavni naslov najvišjega nivoja,<h2> en nivo nižje (podnaslov), itd.Urejeni, oštevilčeni ali neoštevilčeni podatki se lahko zložijo v sezname.
<dl>...</dl>
DL je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<dt>...</dt>
DT je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<dd>...</dd>
<ol>...</ol>
type se lahko uporabi za tip številčenja, todaslogovna predloga ima na voljo več možnosti:{list-style-type:foo}. Prednastavljena vrednost soarabske številke.OL je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<ul>...</ul>
{list-style-type: foo}. Prednastavljena oznaka jedisc (zapolnjeni krogec).UL je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<li>...</li>
LI je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<dir>...</dir>(nezaželeno)
ul s katerim se izdela neoštevilčen seznam. Uporablja se za prikaz elementov, ki niso daljši kot 24 znakov.[6] Izvorni namen tega elementa ni bil nikoli širše podprt; nezaželeno v prid<ul>.DIR je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0;nezaželeno vHTML 4.0 Transitional;napačno vHTML 4.0 Strict.<address>...</address>
ADDRESS je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<blockquote>...</blockquote>
blockquote je namenjen daljšim navedbam (element je blokovni) in je nekoliko odmaknjen od levega in desnega roba. Za krajše pa je primernejši elementq (vrstični element).cite, ki mora biti v polnemURI formatu.BLOCKQUOTE je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<center>...</center>
<div> ali kakemu drugemu elementu z možnostjo sredinske poravnave.<del>...</del>
<div>...</div>
<hr>
<ins>...</ins>
<noscript>...</noscript>
<pre>...</pre>
{white-space: pre; font-family: monospace;}). Ta element lahko vsebuje katerikoli vrstični element, razen: slike (IMG), objekta (OBJECT), velikost črk (BIG,SMALL), nadpisano (SUP) in podpisano (SUB).Poljubno oblikovano besedilo.
PRE je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<script>...</script>
SCRIPT sam ni ne blokovni ne vrstični element; sam se ne izpisuje, lahko pa vsebuje navodila za dinamično generiranje blokovne in/ali vrstične vsebine.Vrstični elementi (ang.inline, text-level) se ne morejo umestiti direktno v elementbody; v celoti morajo biti gnezdeni znotraj blokovnih elementov.[7] Elementi so vrstični, če se prikaz nadaljuje v isti vrstici. Takšni elementi ne dodajo prehod v novo vrsto niti praznega prostora okoli elementa.
<a>...</a>
href (hypertext reference), povezava postanehiperpovezava na drug del istega dokumenta ali drugega (zunanjega) vira (npr. spletne strani) z uporaboURL-ja.name aliid, element postane ciljna povezava.Uniform Resource Locator lahko poveže ta cilj prekofragment identifier.title poda kratko informacijo o povezavi:<a href="URL" title="dodatna informacija">besedilo povezave</a>A je obstajal vHTML Tags,standardizirano vHTML 2.0.<abbr>...</abbr>
title se običajno uporabi za razlago celotnega izraza:<abbr title="abbreviation">abbr.</abbr><acronym>...</acronym>(nezaželeno)
abbr):<acronym title="Hyper-Text Markup Language">HTML</acronym><dfn>...</dfn>
<dfn>HTML</dfn> je kratica za Hyper Text Markup Language.DFN je obstajal vHTML Internet Draft 1.2, v celotistandardizirano vHTML 3.2.<em>...</em>
EM je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<strong>...</strong>
strong poudari besedilo, ki bo izpisano s krepko pisavo.STRONG je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.Ti elementi so prvenstveno uporabni za označevanje dela programske kode (<code>), spremenljivk izvorne kode (<var>), vnosa uporabnika (<kbd>) in terminalski izpis (<samp>).
<code>...</code>
Košček kode in matematične enačbe 1-1=0.CODE je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<samp>...</samp>
samp je namenjen označbi besedila, s katerim se obiskovalcu strani predstavi nek primer, npr. krajšega izpisa iz programa ali skripta. Besedilo je prikazano v posebni obliki pisave, običajno je tipa monospaced.SAMP je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<kbd>...</kbd>
KBD je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<var>...</var>
var je namenjen za označitev spremenljivke (angl.variable) ali argumenta programa v programski kodi. Besedilo prikaže v nagnjeni pisavi.VAR je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.Ker se vizualno predstavitveni označevalec nanaša le na grafične vmesnike, se njihova uporaba se ne spodbuja. Namesto tega naj se uporablja ustrezni CSS. Nekaj teh elementov je v HTML 4 / XHTML 1.0 napačnih ali nezaželenih, ostali pa so napačni v trenutni delovni verzijiXHTML 2.0. Kakorkoli, delovna verzijaHTML 5 ponovno vključuje<b>,<i>,<u> in<small>, vsakemu pa je dodeljen nov pomen. V HTML 5 dokumentu uporaba teh elementov ni več preprečevana, s tem da mora element imeti ustrezen pomen.
<b>...</b>
{font-weight: bold}.<strong>...</strong> ima običajno isti učinek v grafičnih brskalnikih.b pomen različen odstrong. Označuje "besedilo na katerega se želi opozoriti zaradi uporabnosti, ki nima posebne važnosti in brez vključevanja alternativnega glasu ali razpoloženja."[9]B je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<i>...</i>
{font-style: italic}.<em>...</em> ima običajno isti učinek v grafičnih brskalnikih.i pomen različen odem. Označuje "drugačno kvaliteto besedila" ali "alternativni glas ali razpoloženje"—tj., misel, ime ladje,dvočlensko poimenovanje vrst, izraz v tujem jeziku, itd.[10]I je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0.<u>...</u>
{text-decoration: underline}. Nezaželeno v HTML 4.01. Obnovljeno v HTML 5.u označuje "del besedila s pomočjo neizgovorjene, čeprav točno določene upodobljene, nebesedilne označbe, kot je npr. označevanje pravega imena v kitajskem besedilu (a Chinese proper name mark) ali označevanje napačno črkovanega besedila." V specifikaciji HTML 5 spominjajo razvijalce, da so drugi elementi skoraj vedno primernejši odu in jih svarijo pred uporabo podčrtanega besedila na mestih kjer lahko pride do zamenjave s hiperpovezavo.[11]U je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 3.2 todanezaželeno vHTML 4.0 Transitional innapačno vHTML 4.0 Strict. Elementu je bil ponovno uveden v HTML 5.<small>...</small>
{font-size: smaller}small označuje "stranske komentarje kot je mali tisk."[12]<s>...</s>
strike.s označuje informacijo, ki "ni več točna ali ni več ustrezna" in naj se ne zamenjuje zdel, ki označuje odstranitev/izbris.[13]Snezaželeno vHTML 4.0 Transitional innapačno vHTML 4.0 Strict. Elements je bil ponovno uveden v HTML 5.<big>...</big>
{font-size: larger}<strike>...</strike>
{text-decoration: line-through})STRIKE je bil standardiziran vHTML 3.2;nezaželeno vHTML 4.0 Transitional;napačno vHTML 4.0 Strict.<tt>...</tt>
vgrajena v pisalnih strojih (angl.typewriter type). (Zapis s CSS:{font-family: monospace;})TT je obstajal vHTML Internet Draft 1.2,standardizirano vHTML 2.0; nepodprto[14] v HTML 5.<font>...</font>
<font [color=barva] [size=velikost] [face=ime pisave]>...</font>color, tip pisave z lastnostjoface in absolutna ali relativna velikost z lastnostjosize .<font color="green">besedilo</font> izpišezeleno besedilo.<font color="#114499">besedilo</font> izpišebesedilo všestnajstiškem zapisu barv #114499.<font size="4">besedilo</font> izpišebesedilo z velikostjo 4. Velikosti so lahko od 1 do 7. Standardna velikost je 3, razen če ni drugače opredeljeno v elementu<body> ali v drugih značkah.<font size="+1">besedilo</font> izpišebesedilo, ki je za 1 velikost večje od standardne.<font size="-1">besedilo</font> je pomanjšano za 1.<font face="Courier">besedilo</font> izpišebesedilo s pisavo Courier.font:<font size="N"> ustreza{font-size:Yunits} (specifikacija HTML ne določa razmerja med velikostjoN in velikostjo enoteY, niti ne določa enote).<font color="red"> ustreza{color: red}<font face="Courier"> ustreza{font-family: "Courier"}<span>...</span>
<br>
<bdo>...</bdo>
<cite>...</cite>
cite se uporablja za označevanje navedkov ali izjav v navadnem besedilu.<del>...</del>
<ins>...</ins>
<del> besedilom. Običajno je prikazano podčrtano:Vstavljeno besedilo.<ins> in<del> elementa se lahko uporabita tudi kot blokovni element: vsebujeta druge blokovne in vrstične elemente. Kakorkoli, ta dva elementa morata biti zaradi dobro-strukturiranega HTML-ja v celoti znotraj njunega starševskega elementa.<q>...</q>
BLOCKQUOTE. Lahko so gnezdeni.<q>naj bi v povezavi z CSS avtomatsko prikazal izbrano besedilo v narekovajih.cite podaja vir, ki mora biti v polnemURI formatu.blockquote) z uporabo CSS. Npr., z ustreznim CSS pravilom, ki je povezan zq.lengthy:<q>Daljši vrstični navedek (npr. 25 besed) gre tukaj...</q><script>...</script>
<script> sam zase ni niti blokovni niti vrstični element; element vsebuje navodila za dinamično generacijo ali blokovne ali vrstične vsebine.<sub>...</sub> in<sup>...</sup>
{vertical-align: sub} ali{vertical-align: super}.)<wbr>
<applet>...</applet>(nezaželeno)
<object>, ker se lahko uporablja le z Java apleti.<area>
map na dva ali več delov, ki so občutljivi na miškine dogodke. Lastnost določa nadaljnje dogajanje. Če je to hiperpovezava (href), se bo v brskalnik naložila ciljna stran.<img>
src pove URL slike. Lastnostalt prikaže alternativno besedilo, če brskalnik ne more naložiti slike, ki je povezana s to stranjo. V novejših brskalnikih se pojavi kot kratek opis slike, če z miško nekaj sekund počivamo na njej in če napis ni določen z lastnostjo title. Po standardu je navedba te lastnosti obvezna.img je predlagalMarc Andreessen in je bil implementiran v spletni brskalnikNSCA Mosaic.[15]<map>...</map>
<object>...</object>
type. Ta je lahko kateregakoliMIME-tipa, ki ga uporabniški agent razume, kot je vključitev HTML strani, datoteke s katero upravlja plug-in kot jeFlash,Javaaplet, zvočne datoteke, itd.<param>
Obrazec (angl.form) je neke vrste orodje, s katerim obiskovalci spletnih strani lahko pošljejo podatke, komentarje, predloge, itd; v dokumentu je lahko to preprost HTML ali pa HTML povezan s skriptami. S HTML jezikom se opredeli elemente, ki bodo sestavljali obrazec in metodo, ki določa način prenosa podatkov.
(Ti elementi so lahko blokovni ali vrstični in so zbrani skupaj na tem mestu, ker je njihova uporaba bolj omejena kot to velja za druge vrstične ali blokovne elemente.)
<form action="url">...</form>
form ponazarja ogrodje obrazca. Med njegove najpomembnejše lastnosti spadajomethod, ki določa način prenosa podatkov do strežnika,enctype določa način kodiranja podatkov,action pa naslov programa, ki bo obdelal v obrazec vnesene podatke.[16]<button>...</button>
<fieldset>...</fieldset>
<input>
value določa napis na gumbu. Če je mogoče, naj se namesto tega uporabi element<button>, ker omogoča bogatejše možnosti.src se lahko določi tudi URL slike.size določi širino polja v znakih, lastnostmaxlength pa omeji število znakov, ki se jih lahko vpiše v to polje.<isindex>(nezaželeno)
isindex se lahko pojavi v glavi ali v telesu dokumenta, ampak samo enkrat.<label for="id">...</label>
<legend>...</legend>
<option value="x">
select.<optgroup>...</optgroup>
<select name="xyz">...</select>
<textarea rows="8">...</textarea>
rows incols določimo velikost polja (število vrstic in stolpcev v znakih).Format HTML tabel je bil predlagan vHTML 3.0 Drafts in kasneje vRFC 1942HTML Tables. Nekateri elementi iz tega predloga so bili vključeni v HTML 3.2; današnji format HTML tabel je bil standardiziran v HTML 4. (Veliko elementov, ki se uporabljajo znotraj tabel, niso nitiblokovni nitivrstični elementi.)
<table>...</table>table. V HTML Transitional je možno uporabiti več lastnosti, toda večina jih je neveljavnih v HTML Strict in se lahko nadomestijo z CSS slogi.<tr>...</tr><tr>...</tr> (angl.table row) vsebuje eno vrstico v tabeli.<th>...</th><td>...</td><colgroup>...</colgroup><col> ali<col/><caption>...</caption><thead>...</thead><tbody>...</tbody><tfoot>...</tfoot><thead> lahko ta element uporabijo uporabniški agenti za ponovitev, če se tabela razlomi čez več strani (za tiskanje ali druge medije z oštevilčenimi stranmi).Z okvirji (angl.frames) razdelijo okno grafičnega HTML brskalnika na več samostojnih površin; vsak segment lahko prikaže drug dokument. V enem izmed okvirjev se običajno prikaže povezave z izbirami, v drugem pa poljubna vsebina.
V HTML 4.01 lahko dokument vsebujehead inbodyalihead inframeset, toda ne obehbody inframeset. Kakorkoli, v telesu dokumenta se lahko uporabljaiframe.
<frameset>...</frameset>rows incols.<frame> ali<frame/>frameset določi obliko samostojnega okvirja. V okvirju se prikaže ločen dokument povezan z lastnostjosrc.<noframes>...</noframes><iframe>...</iframe>Iframe omogoča, da v en HTML dokument vstavimo zunanje objekte, vključno z drugimi HTML dokumenti. Je medvrstični okvir ('angl. 'inline frame), v katerem se prikaže drug objekt. Temu okvirju se določi pozicijo, višino, širino, obrobo,…Sledeči elementi so bili del zgodnejšega HTML razvojaTima Berners-Leeja iz let 1989–91; omenjeni so bili vHTML Tags, toda nezaželeni vHTML 2.0 in niso bili nikoli del HTML standardov.
<listing>...</listing><plaintext><xmp>...</xmp>pre.plaintextne more imeti končne značke – s tem elementom se prepove oblikovanje pisave vse od mesta ukaza pa do konca dokumenta.<nextid>...</nextid>nextid je obstajalHTML Tags (opisano kot zastarelo);nezaželeno vHTML 2.0;napačno vHTML 3.2 in kasneje.To poglavje vsebuje nekatere splošno razširjene zastarele elemente, kar pomeni da se jih danes ne sme več uporabljati. Nekateri uporabniški agenti jih ne podpirajo.
<blink>...</blink>{text-decoration: blink} (Ta efekt ima lahko negativne posledice za ljudi sfotosenzitivno epilepsijo;[17] uporaba tega elementa v javnem spletu mora slediti ustreznim smernicam.)<marquee>...</marquee><nobr>...</nobr>{white-space: nowrap;}<noembed>...</noembed>embed aliobject.<embed>...</embed>object, kasneje je bil element vrnjen v specifikacije HTML 5[18][19]<menu>...</menu>
MENU je obstajal vHTML Tags in je bilstandardiziran vHTML 2.0;nezaželen vHTML 4.0 Transitional;napačen vHTML 4.0 Strict; toda potem ponovno uveden vHTML 5.<!-- Komentar -->style inscript včasih še vedno obdana z razmejilnikoma komentarja.<!--Xbegin<!--Y-->Xend--> bo komentar začel priXbegin<!--Y in besediloXend--> bo izven komentarja.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)