Razporeditev števila elektorjev po zveznih državah in zveznem okrožju za volitve, ki bodo potekale v letih2024 in2028, ki temelji na podlagi popis prebivalstva iz leta 2020.
Elektorski kolegij aliVolilni kolegij (angleškoElectoral College) je sestavljen iz elektorjev, ki jih določi vsakazvezna država Združenih držav Amerike, da formalno izberejopredsednika inpodpredsednika ZDA. Od leta 1964 naprej je na vseh predsedniškihvolitvah 538 elektorjev.[1] Drugi členUstave ZDA določa, koliko elektorjev ima lahko posamezna zvezna država in daje pravico zakonodajni oblasti zveznih držav, da določijo način njihove izbire. Zunanja odvisna ozemlja ZDA v elektorskem kolegiju niso zastopana. Elektorski kolegij je oblika posrednihvolitev, v nasprotju z neposrednimi volitvami, s katerimi se volijo članiKongresa ZDA. Volivci v vsaki zvezni državi in vokrožju Kolumbija volijo elektorje, ki jih bodo pooblastili za sodelovanje na predsedniških volitvah.
Zemljevid elektorskega kolegija, ki prikazuje rezultate predsedniških volitev leta 2020. Joe Biden je zmagal v 26 zveznih državah (označenih z modro) in osvojil 306 elektorskih glasov. Nekdanja predsednik Donald Trump je zmagal v 24 zveznih državah in osvojil 232 elektorskih glasov.
Ker so torej predsedniške volitve v ZDA posredne volitve s pomočjo Elektorskega kolegija, je za predsednika vsaka štiri leta izbran tisti kandidat, ki ima večino glasov Elektorskega kolegija, to je 270 glasov; ne pa nujno tudi tisti kandidat, ki ima večino glasov volivcev v celotnih ZDA. V zgodnjem obdobjuameriške zgodovine so v posameznih zveznih državah zakoni omogočali zakonodajni oblasti, da sama določi elektorje. Elektorji imajo načeloma pravico, da glasujejo za kateregakoli kandidata za predsednika in podpredsednika, dejansko pa v praksi glasujejo za tistega kandidata, ki so ga na volitvah izvolili volivci njihove zvezne države.[2] Samo v nekaterih zveznih državah so imena elektorjev zapisana na volilnem listku in so torej tam elektorji voljeni neposredno.
Dvanajsti amandma k Ustavi ZDA določa, da vsak elektor daje en glas za predsednika in en glas za podpredsednika. Prav tako določa tudi, kako se izbirata predsednik in podpredsednik. Triindvajseti amandma določa, koliko elektorjev ima Okrožje Kolumbija.
Ustanova Elektorskega kolegija je v ameriški javnosti sporna. Po raziskavi Gallupa iz leta 2001 naj bi »večina Američanov podpirala idejo, da se preuči možnost, da bi sprejeli amandma k Ustavi ZDA, ki bi omogočil neposredne volitve predsednika«. Prve raziskave o tej temi je inštitut Gallup izvedel leta 1944, pa tudi v letu 2004 je ta predlog podpiral približno isti odstotek ljudi.[3][4] Kritiki trdijo, da je ustanova Elektorskega kolegija »presežena«, nedemokratična in da nekaterim zveznim državam, v katerih noben od kandidatov nima izrazite volilne prednosti, daje nesorazmerno velik vpliv na izbiro predsednika in podpredsednika. Zagovorniki takšnega načina načina izbire predsednika pa trdijo, da je ustanova Elektorskega kolegija pomembna značilnostfederalizma v Združenih državah Amerike in da varuje pravice malih zveznih držav. V zgodovini so bili v Kongresu vloženi številni predlogi amandmajev k Ustavi ZDA, z namenom, da bi se ustanova Elektorskega kolegija preoblikovala ali nadomestila z neposrednimi volitvami; vendar pa noben od teh predlogov nikoli ni bil izglasovan in potrjen v Kongresu. Z drugimi besedami: Elektorski kolegij je ustavna kategorija, ustavo pa se »spreminja z zadržano in tresočo roko« ali se je raje sploh ne spreminja.
↑Število elektorjev je enako skupnemu številu članov Predstavniškega doma in Senata ZDA, Predstavniški dom jih ima 435, Senat pa 100 članov, dodani pa so še trije elektorji, ki jih prispeva glavno mesto, Okrožje Kolumbija (Washington DC).
↑Zvezna zakonodaja elektorjev ne zavezuje, da morajo glasovati za kandidata, izvoljenega v njihovi državi; vendar v veliki večini primerov glasujejo prav za tega izvoljenega kandidata. V številnih zveznih državah so sprejeli zakone, ki elektorjem nalagajo, da glasujejo za kandidate, izvoljene v njihovih zveznih državah (Faithless Elector State Laws) – vendar pa ustavnost takih zakonov ni bila nikoli potrjena. Prej gre pri tem za zavezujočobičaj, nenapisani dogovor med strankama/i, da se tega pravila ne krši.
