Ekstremadura (ekstremadursko in falskoExtremaúra) jeavtonomna skupnost v zahodniŠpaniji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestomMérida. Na zahodu meji naPortugalsko, na severu naKastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu naAndaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini ješpanščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura.
Ekstremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).
Na severu pokrajine je gorovje Sistema Central z najvišjim vrhom Extremadure Calvitero (2401 m). Manjši pogorji, ki spadata v Sistema Central, sta Sierra de Gata in Sierra de Béjar. Sredi pokrajine je Sierra de las Villuercas z najvišjim vrhom Pico de las Villuercas (1603 m). Pomembni gorski verigi sta tudi Sierra de Montánchez in Sierra de San Pedro, ki sta del večje gorske verige Montes de Toledo.[1]Na jugu pokrajine je Sierra Morena, ki ločuje Edtremaduro od Andaluzije. Njen najvišji del je Sierra de Tentudía z najvišjim vrhom Pico Tentudía (1.104 m).
Bazen reke Tajo z glavnima desnima pritokoma Tiétar in Alagón in levimi pritoki Almonte, Ibor, Salor in Sever. Največ vode prispevajo desni pritoki, ki pritekajo iz sotesk Sistema Central, kjer je največ dežja in snega.
Drugi je bazen reke Guadiane, z glavnima desnima pritokoma Guadarranque in Ruecas in levima Zújar in Matachel.
Bazen reke Guadalquivir, ki v Edtremaduri obsega 1411 km², kar je samo 2,45 % njenega porečja.
Bazen Duera meri v Edtremaduri 35 km², kar je samo 0,04% njenega porečja.
1. januarja 2012 je imela Ekstremadura 1.109.67 prebivalcev, kar je pomenilo 2,36 % celotnega prebivalstva Španije (46.745,807 prebivalcev). Gostota prebivalstva je 25 prebivalcev /km² in je v primerjavi s celotno državo majhna.
Bolj naseljena je provinca Badajos s 691.715 prebivalci oziroma 31,78 prebivalca/km². Provinca je s površino 21.766 km² največja provinca v Španiji. V provinci Cáceres živi 413.766 prebivalcev oziroma 20,83 prebivalca/km². Cáceres je z 19.868 km² druga največja španska provinca.
Uradni jezik v Ekstremaduri ješpanščina. Njena lokalna narečja imajo skupno ime Castúo.
Med druge pogovorne jezike spadajo olivenško, alkantarsko in kodosersko narečjeportugalščine. Večina portugalskih narečij je ogroženih. V nekaterih ekstremadurskih šolah se poučujejo kot tuj jezik, vendar ne do popolnosti.
Jezik fala, ki se običajno uvršča v portugalsko-galicijsko podskupino jezikov, govori samo še približno 10.500 prebivalcev, od katerih 5500 živi v mestih Valverde del Fresno (Valverdi du Fresnu), Eljas (As Ellas) in San Martín de Trevejo (Sa Martín de Trebellu) v dolini Jálame na severozahodu Ekstremadure na meji sPortugalsko.
Ekstremadurski jezik je soroden zleonskim inasturskim (vsi ti trije jeziki so različice t. i.asturleonščine).[3] Jezik je resno ogrožen in se ne govori niti javno niti zasebno.
V ekstremadurskih gozdovih se pasejo prostoživeči črni iberskiprašiči, ki se prehranjujejo predvsem shrastovimželodom. Prašiče lovijo in iz njihovega mesa proizvajajo iberski pršut (jamon ibérico). Cena pršuta je odvisna od deleža želoda v njihovi prehrani: pršut z 90 % deležem je dvakrat dražji od tistega s 70 % deležem.
VRimskem cesarstvu je Ekstremadura skupaj z večjim delom Portugalske spadala vrimsko provincoLuzitanijo. Upravno središče province je bilaEmerita Augusta, sedanja Mérida, ki je spadala med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu.
Poarabski zasedbi Iberskega polotoka leta 711 je postala najbolj severozahodna provincaOmajadskega kalifata z glavnim mestom Mérida (arabsko ماردة, Mārida). Od leta 756 do 929 je spadala vKordovski emirat, od leta 929 do njegovega propada leta 1031 pa vKordovski kalifat. Ko je kalifat razpadel na številna majhna kraljestva (taifa), je Ekstremadura v dveh obdobjih pripadala Taifi Badajoz. Taifa je prvič razpadla leta 1094 pod pritiskomAlmoravidov in drugič pod pritiskomAlmohadov leta 1115. Po polomu Almohadov v bitki pri Navas de Tolosa leta 1212 je Ekstremaduro okoli leta 1230 osvojila vojskaAlfonza IX. Leonskega.
V Ekstremaduri se je rodilo mnogo prvih španskih osvajalcevNovega sveta – konkvistadorjev - in ameriških priseljencev:Hernán Cortés,Francisco Pizarro, Gonzalo Pizarro, Juan Pizarro, Hernando Pizarro, Hernando de Soto, Pedro de Alvarado, Pedro de Valdivia, Alvar Núñez Cabeza de Vaca, Inés Suárez, Alonso de Sotomayor, Francisco de Orellana, Pedro Gómez Duran y Chaves in Vasco Núñez de Balboa.
Osvajalci so v Novem svetu ustanovili več mest z imeni ekstremadurskih mest: Mérido vMehiki inVenezueli, Medelin vKolumbiji inAlbuquerque vNovi Mehiki. Pedro de Valdivia je ustanovil več mest vČilu, med njimi Valdivio in La Sereno. PrestolnicaSantiago de Chile se je sprva imenovala Santiago de Nueva Extremadura.
.svg)
