| Ekron עקרון | |
|---|---|
| Drugo ime | Tel Mikne, Khirbet el-Muqanna |
| Lokacija |  Izrael |
| Koordinati | 31°46′44″N34°51′00″E / 31.778890°N 34.8499203°E /31.778890; 34.8499203 |
| Zgodovina | |
| Obdobje | železna doba |
| Druge informacije | |
| Arheologi | Trude Dothan, Seymour Gitin |
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kotAkkaron, je bi eno od petih mest slavnegafilistejskega pentapolisa v jugozahodnemKanaanu.
Za Ekron so predlagali številne lokacije, med njimi Akir, Katra, Zikrin in Caesarea Maritima, po odkritju Ekronskega napisa leta 1996 pa so ga poistovetili z gričem Tel Mikne (hebrejsko) ali Khirbet el-Muqanna (arabsko). Tel leži 35 km zahodno odJeruzalema in 18 km severno os Tel es-Safija, ki je skoraj zagotovo istoveten s filistejskimGatom.
Arheološko najdišče Ekron je bili naseljeno od začetkabakrene dobe do zgodnjebronaste dobe. Po 400 let dolgi vrzeli, v kateri je bil naseljen samo gornji del griča, se je mesto okoli leta 1600 pr. n. št. pod Kanaanci ponovno razširilo.
Kanaansko mesto se je kasneje močno skrčilo. Sledil je propad bronaste dobe, povezan s splošnim uničenjem, ki so ga 13. stoletju pr. n. št. povzročilaLjudstva z morja. Med temi dogajanji so bile požgane vse glavne javne zgradbe.
Mesto so na začetkuželezne dobe okoli 12. stoletja pr. n. št. ponovno ustanoviliFilistejci. V železni dobi je bil Ekron obmejno mesto in predmet sporov med Filistejci inJudejskim kraljestvom.
Ekron omenjajo tudi dokumentiNovoasirskega cesarstva. Obleganje Ekrona leta 712 pr. n. št. je celo upodobljeno na stenskih reliefih v palači kraljaSargona II. vHorsabadu. Ekron se je uprl asirskemu kraljuSanheribu in izgnal njegovega guvernerja Padija, ki naj bi skrbel za varnost judejskega kralja Ezekiela inJeruzalema. Sanherib se je zato odpravil na pohod proti Ekronu, Ekronci pa so na pomoč poklicali kralja Mukrija iz severozahodneArabije.[1] Sanherib je porazil arabsko vojsko, se obrnil proti Ekronu in ga v silovitem napadu osvojil. Voditelje upora so usmrtili, upornike pa odpeljali v ujetništvo. Sledil je Sanheribov napad na Ezekiela in Jeruzalem, v katerem je Ezekiela prisilil, da je Padija priznal za guvernerja Ekrona.
Ašdod in Ekron sta vojno preživela in v 7. stoletju pr. n. št. postala močni mestni državi. Ekron je leta 604 pr. n. št. uničilnovobabilonski kraljNebukadnezar II. Mesto se kljub temu, da je omenjeno v Prvi knjigi Makabejcev[2] (2. stoletje pr. n. št.), ni več opomoglo in doseglo svoje nekdanje moči.[3]
V Ekronu so med arheološkimi izkopavanji odkrili veliko središče za proizvodnjooljčnega olja, v katerem je bilo več kot sto velikih stiskalnic. Središče je najbolj popolno do zdaj odkrito staroveško središče za proizvodnjo oljčnega olja. Odkritje kaže, da je bila Filisteja velik proizvajalec oljčnega olja ne samo zase, ampak tudi za druge dele Bližnjega vzhoda, vključno zEgiptom inMezopotamijo.[4][5]
