Prizor izKnjige mrtvih prikazuje tehtanje srca pokojnika oz. posmrtno sodbo. Če je srce lažje od peresa boginjeMa'at, boginje pravice in resnice, je duši pokojnika dovoljeno oditi vAmenti, egipčanski raj. Težja srca zlih požre zverAmamat. Povsem desno stoji bogThoth, ki zabeleži vse človekove misli, besede in dejanja v času njegovega življenja, zapisuje pa tudi rezultate sodbe, ki bo določila nadaljnjo usodo človekove duše.[1](Papirus Hunefer, XIX. dinastija, obdobjeSetija I., 1313-1301 pr. n. št.)
Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru -Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3. tisočletju pr. n. št. Papirusovi zvitki so bili namenjeni kot pomoč pokojnemu, da bi lažje prišel v onostranstvo. Tekst je vseboval predstavitev Ozirisovega sodišča in odgovore na vprašanja 42-tih božanstev v sodnem zboru. Da bi ocenili iskrenost odgovorov pri spovedi, so pod nadzorom Anubisa stehtali srce umrlega s pomočjo nojevega peresa, simbola boginje resnice Maat. Ko je Anubis stehtal srce, je odločil, kakšno naj bo pokojnikovo posmrtno življenje.
V uporabi je bila skozi vsostaroegipčansko zgodovino. Sporočilo knjige je ostajalo enako, spreminjala pa se je oblika njenega zapisa:
Kratka besedila predstavljajohieroglifi na stenah sarkofagov inpiramid, včasih z opažnim okrasjem, iz obdobja Stare države (okoli leta 2600 – 2100 pr. n. št.).
V obdobju Srednje in Nove države (okoli leta 2000 – 1055 pr. n. št.) so bilisarkofagi prekriti z magičnimi verskimi napisi in podobami božanskih zaščitnikov.
V tretjo stopnjo uvrščajo zvitkepapirusa, najdene obmumijah iz obdobja Nove države (okoli leta 1500 – 1000 pr. n . št.)
Egipčanska nagrobna umetnost ni niti otožna niti žalostna.
↑Taylor, J.H. (ur.) (2010).Ancient Egyptian Book of the Dead: Journey through the afterlife. London: British Museum Press, str. 208-12.ISBN 978-0-7141-1993-9
