Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Edo Mihevc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edo Mihevc
Portret
Rojstvo8. julij1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1]
Trst
Smrt4. junij1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[2](73 let)
Izola
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Cislajtanija
 Italija
Poklicarhitekt,partizan,častnik, univerzitetni učitelj
OtrociMarko Mihevc

Edo (Edvard)Mihevc (partizansko ime »Dore«; rojen kotEduardo Adolfo Corradini[3]),slovenskiarhitekt, *8. julij1911,Trst, †4. junij1985,Izola.

Njegov oče je bil Slovenec, Ignacij Mihevc, mati pa Italijanka, Maria Teresa Corradini. Leta 1931 je maturiral na gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakulteteUniverze v Ljubljani. Leta 1932 je postal članKPS, leta 1936 pa diplomiral v razreduJožeta Plečnika. Med letoma 1937 in 1940 je služboval v projektnih in stavbnih podjetjih v Ljubljani, pred začetkom 2. svetovne vojne je opravil izpit za pooblaščenega inženirja.

Novembra 1946 je bil imenovan za izrednega profesorja za stanovanjske in industrijske zgradbe na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1949 je skupaj zMiroslavom Gregoričem prejel 1. nagrado FLRJ za izvedbo industrijskih objektovLitostroj, projektiral pa je tudi delavsko naselje obLitostrojski cesti. Leta 1950 je prejel nagrado Ministrstva za gradnjo LRS za zazidalni načrt tovarneBelinka in leta 1958 postal redni profesor za stanovanjske zgradbe, industrijske zgradbe in opremo prostora. Leta 1965 ga je mesto Ljubljana nagradilo za vidne dosežke v arhitekturi, leta 1969 pa je prejelPrešernovo nagrado za arhitektonsko urbanistično rešitev kompleksaLucija pri Portorožu. Leta 1981 se je upokojil in iz Ljubljane preselil v Portorož. Štiri leta pozneje, leta 1985, mu jeFakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani podelila nazivzaslužni profesor. Istega leta je umrl v bolnišnici vIzoli.

Delovanje v NOB

[uredi |uredi kodo]

Edo Mihevc je bilprvoborec, od leta 1941 je sodeloval vNOB, kjer je bil članGlavnega štaba NOV in POS ter poveljnikGubčeve brigade. Po koncu vojne je bil od maja do novembra 1945 jugoslovanski pooblaščenec za Trst inJulijsko krajino, nato pa eno leto šef kabineta slovenskega ministra za industrijo in rudarstvo.

Njegov sin je slovenski skladateljMarko Mihevc.

Arhitekturno delo

[uredi |uredi kodo]
  • kompleks metalurškega podjetja Litostroj, Ljubljana (1947–1958)
  • grobnica narodnih herojev, Ljubljana (1952)
  • palača Impex, Ljubljana (1953)
  • »Kozolec«, na Slovenski (tedaj Titovi) cesti v Ljubljani (1955−1957)
  • poslovna stavba sindikatov in supermarket, Ljubljana (1961)
  • Metalka, Ljubljana (1959-1963)
  • poslovna stavba SCT in Agrotehnika, Ljubljana (1964)
  • poslovna stolpnica Avtotehna, Ljubljana (1966)
  • poslovna stavba Na trgu, Ljubljana (1972)
  • hotel Holiday Inn, Ljubljana (1978−1980)
  • Slovenski kulturni dom, Trst (1964)
  • Slovenski kulturni dom, Gorica (1981)
  • turistično naselje ob nekdanjem samostanu sv. Nikolaja, Ankaran (1960−1964)
  • stanovanjska zazidava na Belvederju, Izola (1955−1964)
  • osnovna šola Pinka Tomažiča, Koper (1962)
  • turistično naselje Žusterna, Koper (1960−1969)
  • gostinski šolski center, Izola (1963)
  • turistično naselje v Simonovem zalivu, Izola (1958−1971)
  • turistično naselje Belveder, Izola (1964−1970)
  • turistično naselje za invalidne borce NOV, Strunjan (1960)
  • počitniška hiša slikarja Lojzeta Spacala, Piran (1954)
  • hoteli Riviera, Slovenija in Palace,Portorož (1964−1971)
  • Avditorij, Portorož (1972)
  • Grand hotel Metropol, Portorož (1972)
  • turistično naselje Lucija,Lucija (1966−1969)

Odlikovanja

[uredi |uredi kodo]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Istrapedia
  2. ↑https://european-art.net/person/redirect?i=7&p=3919
  3. ↑»Vesna Teržan, Edo Mihevc - Prvi arhitekt slovenskega modernizma?«.

Nadaljnje branje

[uredi |uredi kodo]
  • Tomaž Budkovič, Janez Koželj:Edo Mihevc : vodnik po arhitekturi; Ljubljana; Fakulteta za arhitekturo; 2011
  • Janez Kresal:Edo Mihevc : izbrana dela; Ljubljana; Beletrina, Muzej za arhitekturo in oblikovanje; 2016
  • Marko Korošic:Zamejski opus arhitekta Eda Mihevca; Gorica; Kulturni dom; 2002
  • Nenad Bjeloš:Odlikovani Slovenci 1944−1950; VVojnozgodovinski zbornik št. 9 (2002); str. 90−97.
  • Primorski slovenski biografski leksikon, s.v.
  • Spletna stran revije Mladina, biografija E. Mihevca, 2011/02[mrtva povezava]


1940.
1950.
1960.
1970.
1980.
1990.
2000.
2010.
2020.
Splošno
Narodne knjižnice
Inštituti za umetnostno raziskovanje
Biografski slovarji
Znanstvene podatkovne baze
Drugo
Stub icon

Ta članek oarhitektu ali arhitekturnem podjetju ješkrbina. Pomagajte Wikipediji in garazširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Edo_Mihevc&oldid=6373700«
Kategorije:
Skrite kategorije:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp