Edem (grškoοίδημα) alioteklina je nakopičenje tekočine vtkivu medcelicami (medceličnem prostoru). Kaže se kot otekanje, povečanje tega tkiva. Če je edem na koži, ga prepoznamo tudi tako, da s prstom nekaj sekund pritiskamo na mesto edema in ko prst umaknemo, ostane na koži še nekaj časa vdrtinica. Edemi se lahko pojavijo na poljubnem mestu v telesu. Tako se odvisno od vzroka lahko pojavijo vmožganih,pljučih,koži in drugje. Edemi zaradi nekaterih bolezni (popuščanja srca, ledvic, jeter itd.) so (zaradigravitacije) najpogostejši v predelu spodnjih okončin. Otekline na nekaterih mestih pa so lahko tudi življenjsko ogrožujoče. Zelo nevaren je edem v področjuglasilk (npr. zaradi pika ose), saj lahko pride do zadušitve. Prav tako je nevarno otekanje možganov, ker so v čvrsti lobanji ki se ne more širiti. Ker se možgani zaradi otekanja večajo, jim zmanjka prostora in možgansko tkivo se poškoduje.
Edem nastane, ker tekočina izžil prehaja skozi žilno steno vtkivo.
Prehajanje tekočine nastane zaradi različnih vzrokov. Pogosto je za to krivovnetje, pri katerem se celice ki tvorijo žilno steno razmaknejo in žila postane bolj prepustna za tekočino (plazmo) in ostale sestavinekrvi (celiceimunskega sistema in ostale). Govorimo otransudaciji (uhajanje z beljakovinami revne krvne plazme iz žilja) ineksudaciji (uhajanje krvne plazme, krvničk in beljakovin iz žilja).
Med pogostejšimi vzroki edemov so tudi druge bolezni ali nekatera zdravila. Primera stasrčno popuščanje aliledvična insuficienca. Pri teh dveh se poveča volumen krvi inkrvi tlak ter se zato pospeši prehajanje tekočine iz žil v tkiva.
Edemi na spodnjih okončinah so lahko tudi posledicavenske tromboze. Nastale otekline lahko bolnik oblaži z uporabo kompresijskih nogavic.
Edemi se lahko pojavijo tudi kotneželeni učinekzdravil. Takšna zdravila so na primerkortizon,antidepresivi ...
Za stalno ohranjanje normalne prostornineintersticijske tekočine mora biti iztok (filtracija) tekočine iz žil enaka kot je seštevek ponovnega prehoda tekočine v žile (reabsorpcije) in odtoka tekočine zlimfo. Če je ravnovesje pomaknjeno k povišani filtraciji, se ravnotežje (homeostaza) podre in volumen tekočine v tkivu se poveča.
Nastanek intersticijske tekočine opisujeStarlingov zakon. Vkapilari in zunaj nje delujeta dve vrsti sil, ene zaradikoloidnoosmotskega tlaka, druge zaradihidrostatskega tlaka. Koloidnoosmotski (onkotski) tlak je bistveno večji znotraj kapilare, saj je odvisen od koncentracijebeljakovin v sistemu, beljakovin pa v intersticiju skorajda ni, saj ne prehajajo stene kapilar. Sile zaradi koloidnoosmotskega tlaka silijo plazmo k prehajanju iz intersticija v venski del kapilare. Hidrostatski tlak vzdolž kapilare pada. V začetku seštevek sil povzroča filtracijokrvne plazme, v končnem delu pa njeno reabsorpcijo. Zmanjšanje koloidnoosmotskega tlaka v kapilari ali povečanje le-tega v intersticiju povzroča edeme. Enak učinek ima povišan hidrostatski tlak v kapilari.
