Movatterモバイル変換

[0]ホーム

Pojdi na vsebino

Dvolomnost

Uredi povezave

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije).
Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke.

Dvolomnost alidvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatereanizotropne snovi,žarek razdeli na dva žarka. Dvolomnost se pojavlja v vseh anizotropnihmineralih. Tipični anizotropni snovi stakalcit inborov nitrid. Razklon žarkov je odvisen odpolarizacije svetlobe. Kadar ima snov samo eno osanizotropije je dvojni lom posledica razlik vlomnih količnikih za različne polarizacije svetlobe.

Velikost dvolomnosti je določena z razliko

\Delta n=n_{e}-n_{o}\,

kjer je

$n_{o}\!$ lomni količnik za žarek s polarizacijo pravokotno na os anizotropije (redni žarek)
$n_{e}\!$ lomni količnik za žarek s polarizacijo vzporedno z osjo anizotropije (izredni žarek)

Pregled dvolomnosti nekaterih snovi

[uredi |uredi kodo]

Dvolomnost je lastnost snovi, ki imajo več kot eno os anizotropije. Anizotropne snovi imajo lomni količnik $\epsilon \!$ , ki jetenzor s tremilastnimi vrednostmi (tenzor ranga 3).

$\epsilon ={\begin{bmatrix}n_{x}^{2}&0&0\\0&n_{y}^{2}&0\\0&0&n_{z}^{2}\end{bmatrix}}\!$ .

Lahko ga opišemo zelipsoidom, ki ga imenujemo elipsoid lomnega količnika aliindikatrisa. Enačba, ki opisuje ta elipsoid je:

{\frac {x^{2}}{n_{x}^{2}}}+{\frac {y^{2}}{n_{y}^{2}}}+{\frac {z^{2}}{n_{z}^{2}}}=1

Pri tem pa so $n_{x}\!$ , $n_{y}\!$ in $n_{z}\!$ dani s tenzorjemdielektričnosti, ki ima komponente $\epsilon _{x}\!$ , $\epsilon _{y}\!$ in $\epsilon _{z}\!$ ali

n_{i}^{2}=\varepsilon _{r_{i}}

kjer je

$\mu _{r}=1\!$ permeabilnost (snov ni vmagnetnem polju)
$\varepsilon _{i}=\varepsilon _{0}\varepsilon _{r_{i}}\!$

V posebnem primeru dobimo tudi rotacijski elipsoid (nastane pri vrtenjuelipse okoli manjše ali večjepolosi, to jesploščeni elipsoid oziromapodolgovati elipsoid), ki ima dve enaki osi, tretja pa je različna. V tem primeru ima snov samo eno optičnoos (os rotacije), za snov pa pravimo, da jeenoosna. Kadar so vse tri osi enake, je snovizotropna in indikatrisa ima oblikokrogle. V vseh ostalih primerih (tri različne osi) pa pravimo, da je snovdvoosna.

Obstajajo pa tudi minerali, ki imajo več kot dve optični osi.

Enoosne snovi

[uredi |uredi kodo]

Enoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo vtetragonalnem aliheksagonalnem kristalnem sistemu.^[1] Imajo samo eno optično os. Lomni količnik zavzame vrednosti med dvema skrajnima vrednostima (označimo ju z $n_{o}\!$ in $n_{e}\!$ ). Kadar je $n_{o}>n_{e}\!$ , pravimo, da je mineraloptično negativen alienoosno negativen ( $\Delta n<o\!$ ). Kadar pa je $n_{e}>n_{o}\!$ , pravimo nasprotno, da je mineraloptično pozitiven alienoosno pozitiven ( $\Delta n>o\!$ ). Absolutna dvolomnost za enoosne minerale je določena kot $|n_{e}-n_{o}|\!$ (absolutna vrednost razlike lomnih količnikov).

V spodnjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere enoosne kristale za svetlobo pri 590n m za nekatereminerale:

Snov	n_o	n_e	Δn
beril Be₃Al₂(SiO₃)₆	1,602	1,557	-0,045
kalcit CaCO₃	1,658	1,486	-0,172
živosrebrni kloridHg₂Cl₂	1,973	2,656	+0,683
ledH₂O	1,309	1,313	+0,004
litijev niobat LiNbO₃	2,272	2,187	-0,085
magnezijev fluoridMgF₂	1,380	1,385	+0,006
kvarcSiO₂	1,544	1,553	+0,009
rubinAl₂O₃	1,770	1,762	-0,008
rutilTiO₂	2,616	2,903	+0,287
peridot(Mg, Fe)₂SiO₄	1,690	1,654	-0,036
safirAl₂O₃	1,768	1,760	-0,008
natrijev nitratNaNO₃	1,587	1,336	-0,251
turmalin (kompleksni silikat )	1,669	1,638	-0,031
cirkon, višjiZrSiO₄	1,960	2,015	+0,055
cirkon, nižjiZrSiO₄	1,920	1,967	+0,047

Dvoosne snovi

[uredi |uredi kodo]

Dvoosne snovi so anizotropni minerali, ki kristalizirajo vtriklinskem alimonoklinskem aliortorombskem kristalnem sistemu.^[1]

V naslednjem pregledu je podan lomni količnik za redni in za izredni žarek ter njuna razlika za nekatere dvoosne kristale za svetlobo pri 590n m za nekatere minerale:

Snov	n_α	n_β	n_γ
boraks	1,447	1,469	1,472
grenka solMgSO₄•7(H₂O)	1,433	1,455	1,461
sljuda,biotit	1,595	1,640	1,640
sljuda,muskovit	1,563	1,596	1,601
olivin(Mg, Fe)₂SiO₄	1,640	1,660	1,680
perovskitCaTiO₃	2,300	2,340	2,380
topaz	1,618	1,620	1,627
uleksit	1,490	1,510	1,520