Du'aine Ladejo

Osebni podatki
Narodnost	Anglija
Rojstvo	14. februar1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1](54 let) Paddington[d][2]
Poklic	atlet
Višina	186 cm
Teža	84 kg
Šport
Država	Združeno kraljestvo
Šport	atletika
Disciplina	tek na 400 m, štafeta 4x400 m
Pregled medalj Moškaatletika Predstavnik države Združeno kraljestvo Olimpijske igre Srebro Atlanta 1996 štafeta 4x400 m Bron Barcelona 1992 štafeta 4x400 m Evropsko prvenstvo Zlato Helsinki 1994 400 m Zlato Helsinki 1994 štafeta 4x400 m Evropsko dvoransko prvenstvo Zlato Pariz 1994 400 m Zlato Stockholm 1996 400 m Predstavnik države Anglija Igre Commonwealtha Zlato Victoria 1994 štafeta 4x400 m Srebro Victoria 1994 400 m

Du'aine Thorne Ladejo,angleškiatlet intelevizijska osebnost, *14. februar1971,Paddington,London,Anglija.

Med Ladejovimi športnimi športnimi dosežkimi je najbolj poznana njegova zmaga vteku na 400 m naEvropskem prvenstvu 1994 vHelsinkih, kot tudi njegovi olimpijski štafetni kolajni.

NaSvetovnem mladinskem prvenstvu 1990 je vteku na 400 m zasedel sedmo mesto. Dve leti zatem je že sodeloval na svojih prvihPoletnih olimpijskih igrah. SrediBarcelone se je sštafeto 4x400 m po dramatičnem zaključku kvalifikacij vendarle uvrstil v finale, potem ko je britanska štafeta s časom 3:01:20 končala kot druga. Prvo mesto je z državnim rekordom osvojila štafeta Trinidada in Tobaga (3:01.05), medtem ko je tretje mesto zasedla četverica iz Japonske s časom 3:01:35, torej le 15 stotink za britansko štafeto. V finalu sta Ladeja inMarka Richardsona zamenjalaDavid Grindley indJohn Regis, tako da je potem četvericaRoger Black-Grindley-Kriss Akabusi-Regis s časom 2:59:73 končala kot tretja in domov prinesla olimpijski bron. Medaljo sta po veljavnih pravilih osvojila tudi Ladejo in Richardson, čeravno v finalu nato nista nastopila.

Ladejo je leta 1993 osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. NaSvetovnem prvenstvu 1993 te dobre forme ni uspel nadgraditi, saj je v nemškemStuttgartu izpadel v polfinalu. V finale se ni uvrstil niti s štafeto, ki je v kvalifikacijah za Nemčijo, Bolgarijo in Jamajko zasedla četrto mesto.

Leta 1994 je Ladeju uspel preboj v svetovni vrh. Ta preboj je nakazal že naEvropskem dvoranskem prvenstvu, na katerem je s časom 46.53 s tremi stotinkami prednosti slavil pred RusomMihailom Vdovinom. Sredi avgusta tistega leta je sledilo šeEvropsko prvenstvo vHelsinkih. V finski prestolnici je Ladejo pritekel do zlata v teku na 400 m, potem ko je bil hitrejši od drugouvrščenega, rojaka in branilca naslova Rogerja Blacka, in tretjeuvrščenega, ŠvicarjaMatthiasa Rusterholza. Na vrh odra za zmagovalce se je prebil še v štafeti, s katero je v postaviDavid McKenzie-Black-Brian Whittle-Ladejo postavil čas 2:59:13 in prepričljivo zmagal, pred francosko in rusko štafeto. Teden kasneje se je Ladejo udeležil šeIger Commonwealtha v kanadskiVictorii. Tam je, tokrat v dresu angleške reprezentance, osvojil srebro na 400 m, s časom 45.11 je zaostal le za KenijcemCharlesom Gitongo (45:00). Na igrah je sodeloval tudi kot član angleške štafete, ki je v postavi McKenzie-Peter Crampton-Adrian Patrick-Ladejo pritekla do prvega mesta, pred jamajško in trinidadsko štafeto.

Po povprečnejši sezoni 1995 je Ladejo svoj povratek napravil naEvropskem dvoranskem prvenstvu 1996 vStockholmu in s časom 46:12 prepričljivo premagal vso konkurenco. Na britanskem državnem prvenstvu je tekel svoj osebni rekord 44:66, a še vseeno zaostal za Rogerjem Blackom in zasedel drugo mesto. Drugo mesto je bilo vseeno dovolj za zagotovitev mesta naPoletnih olimpijskih igrah 1996 vAtlanti. Na svojih drugih olimpijskih igrah je Ladejo na 400 m izpadel že v četrtfinalu. Vtis je nato popravil v štafetni preizkušnji, v kateri je skupaj zJamiejem Baulchem,Markom Hyltonom in Markom Richardsonom zmagal v svoji kvalifikacijski skupini. V polfinalu je britanska štafeta postavo malce spremenila, vIwan Thomas-Baulch-Ladejo-Richardson, a še vseeno zasedla prvo mesto in se uvrstila v finale. Tam so Thomas, Baulch, Richardson in Black postavili čas 2:56.60 in zaostali zgolj za ameriško štafeto (2:55.99). Olimpijsko srebro je, tako kot štiri leta poprej v Barceloni, pripadlo tudi Hyltonu in Ladeju, čeprav v finalu nista tekla.

Po igrah v Atlanti je Ladejova kariera pričela upadati. Ta upad gre delno pripisati tudi dejstvu, da se je pričel ukvarjati še z ostalimi atletskimi disciplinami, v katerih ni požel toliko uspeha kot v teku na 400 m. NaIgrah Commonwealtha 1998 je tako tekmoval vdeseteroboju in zasedel končno sedmo mesto. Preizkusil se je tudi vteku na 400 m z ovirami. Zadnji vrhunec svoje atletske kariere je Ladejo doživel naSvetovnem dvoranskem prvenstvu 2001 v portugalskiLizboni. Sredi portugalske prestolnice se je namreč z britansko štafeto kvalificiral za finale in tam zasedel peto mesto. Po dopinški kontroli in diskvalifikaciji tekača ameriške štafete,Jeroma Younga, je britanska štafeta pridobila eno mesto in s tem prvenstvo končala kot četrta.

Ladejo je svojo kariero pričel v slovitem angleškem atletskem klubuBirchfield Harriers.

Ladejo je bil pred Poletnimi olimpijskimi igrami 1996 deležen velike pozornosti britanskih medijev, potem ko se je večkrat javno zapletel v besedne dvoboje z večkratnim ekipnim kolegom iz štafete, Rogerjem Blackom. Pred britanskimi olimpijskimi kvalifikacijami je tako Ladejo na tiskovni konferenci dejal, da bo podrl Blackov državni rekord na 400 m. Black je tedaj odgovoril, da stavi 1000 funtov, da mu to ne bo uspelo.^[4] (Stavo je dobil Black, saj Ladeju zares ni uspelo podreti rekorda.)^[5] Ladejo je medijem med ocenami prihajajočih olimpijskih iger navrgel še eno zanimivo izjavo - dejal je, da cilja na zmago v teku na 400 m.^[5] Slednje bi pomenilo tudi, da bi moral prehiteti tedaj vodilnega v svetovnem teku na 400 m, AmeričanaMichaela Johnsona. Po tej izjavi se je oglasil prav Black in zadevo označil za nerealistično, saj je Johnson v tistem obdobju nizal bistveno hitrejše čase kot vsi njegovi tekmeci. Na igrah v Atlanti je naposled Ladejo izpadel že v četrtfinalu, medtem ko se je Black prebil vse do finala in tam pritekel do srebra, za zlatim Johnsonom.

Ladejo je že v času svoje atletske kariere vodil televizijsko oddajoDu'aine's World (Du'ainov svet), ki so jo predvajali na televizijski postajiLondon Weekend Television.^[6]

Na pričetku2000. let je Ladejo tekmoval vBBC-jevi športni oddajiSuperstars. V slednji je leta 2004 postal končni zmagovalec, medtem ko je bil leta 2005 drugi za škotskim smučarjemAlainom Baxterjem.^[7]

Ladejo je leta 2005 nastopil tudi vITV-jevem resničnostnem šovuCelebrity Love Island. Leta 2008 je nastopil še v obuditvi priljubljene oddajeGladiators na postajiSky One. V oddaji je tekmoval pod gladiatorskim aliasom »Predator.« ^[8]

Ladejo je ustanovitelj organizacije Du'aine's Fit4Schools, ki zbira sredstva za promocijo zdravega življenja in športne vzgoje v šolah.^[6]

Ladejo je s svojo izobrazbo pričel v Šoli Forest Grange vZahodnem Sussexu, preden je nato presedlal naŠolo kralja Edvarda vWitleyju,Surrey. Zatem je obiskoval srednjo šoloMedina vMedini,Ohio,ZDA. Po končani srednji šoli leta 1988 se je odločil za študij radia, televizije in filma naUniverzi v Teksasu. Diplomiral je leta 1993.

• Du'aine Ladejo na spletiščuIAAF (angleščina)
• Du'aine Ladejo na spletišču Olympedia (angleščina)
• Du'aine Ladejo na spletiščuZveze Iger Skupnosti narodov (angleščina)