AVNOJ (slovenskoAntifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije;hrvaško (bosansko inčrnogorsko)Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2. svetovno vojno na ozemljuJugoslavije, ki je predstavljalnarodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.
Po osvoboditviBihaća, nastanku obsežnega osvobojenega ozemlja (50.000 km²) in uspehih narodnoosvobodilnega gibanja v vsejJugoslaviji (Narodnoosvobodilna vojska (NOV), je tedaj štela 150.000 borcev), jeCentralni komite Komunistične partije Jugoslavije sklenil, da vojaški uspehi omogočajo ustanovitev političnega vodstva. Zato je ustanovil organ, ki bi pred svetom predstavljal borbo narodovJugoslavije proti okupatorjem.
V noči 26. novembra 1942 se je na skupščini v Bihaću zbralo 54 predstavnikov vseh jugoslovanskih pokrajin, razenSlovenije inMakedonije, ker je bil prihod njunih delegacij onemogočen, saj so takrat potekale na robnih ozemljih močne sovražne ofenzive. Ustanovljen je bil AVNOJ; na njegovem prvem zasedanju so tam sprejeli resolucijo, s katero so obsodilijugoslovansko kraljevo vlado v Londonu, ki je pred svetom predstavljala akcije partizanske vojske kot akcije četnikov,[navedi vir] obsodili same četnike in zaveznike pozvali, naj partizane priznajo za enakopravne zaveznike.
AVNOJ se je razglasil za najvišji organ oblasti v Jugoslaviji, njegov izvršni odbor je imel vse značilnosti vlade, saj je opravljal tudi naloge vrhovnega upravnega organa na osvobojenem ozemlju. Prevzel je skrb za delo narodnoosvobodilnih odborov (NOO) in graditev ljudske oblasti, kar je prej opravljal vrhovni štabNOV in POJ (Partizanski odredi Jugoslavije). V NOV/NOG je prišlo takrat do delitve nalog: AVNOJ je prevzel politične,vrhovni štab pavojaške zadolžitve.
Predsednik AVNOJ je bilIvan Ribar, podpredsednikiEdvard Kocbek,Pavle Savić inNurija Pozderac, člani izvršnega odbora pa šeMladen Iveković,Veselin Masleša,Vlada Zečević,Ivan Milutinović,Sima Milošević inMile Peruničić; poverjenik za prosveto je postal SlovenecAnton Kržišnik.
Dne 26. novembra 1942 je vBihaću potekalo I. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije - AVNOJ. Z AVNOJ je nastalo politično telo, ki zaradi mednarodnih razmer in zaradi zahteve SZ še ni postalo uradni predstavnik nove Jugoslavije. AVNOJ je v poslanici zaveznikom pojasnil razmere v Jugoslaviji in vlogo četnikov, zaveznike pa prosil, naj partizane priznajo za enakopravne zaveznike.
IO OF je decembra 1942 in januarja 1943 sprejel dokumente zasedanja (resolucijo, razglas) in kot celota stopil v članstvo AVNOJ. Poskus, da bi Kocbek inJosip Rus, prvi kot podpredsednik in drugi kot član IO Avnoja, odšla v Bihać, se januarja 1943 ni posrečil. Zaradi dveh velikih okupatorskih ofenziv je bilo delovanje AVNOJ skoraj onemogočeno; padli so tudi 3 člani IO, tako da ga v slovenskem NOB ni bilo čutiti.
Zmaga NOV po kapitulacijiItalije, uničenje četniške vojske ter zavezniška priznanja poleti in jeseni 1943, so omogočili II. zasedanje AVNOJ vJajcu 29. in 30. novembra 1943, kjer so se zbrali predstavniki vseh narodov Jugoslavije (pozneje je 29. november postal jugoslovanski državni praznik,Dan republike). Na njem so naTitov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi odrekli pravico predstavljanja jugoslovanskih narodov in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlogMoše Pijada[navedi vir] (ali slovenske delegacije pod vodstvomJ. Vidmarja[navedi vir]) podelili naziv maršala.
Zasedanje je vsebinsko pomagal pripraviti tudi E. Kardelj. Oktobra in novembra so pokrajinski protifašistični sveti izvolili odposlance v AVNOJ; 42 člansko slov. delegacijo je 3. oktobra 1943 izvolilZbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Od 268 delegatov se jih je v Kulturnem domu v Jajcu zaradi vojnih razmer lahko udeležilo le 142, med njimi 17 slovenskih; sodelovalo je tudi 15 namestnikov delegatov. Po poročilu vrhovnega komandanta J. Broza TitaRazvoj narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije v zvezi z mednarodnimi dogodki je v razpravi sodelovalo tudi 6 slovenskih delegatov, medtem ko je predsednik IO OF J. Vidmar že prej pozdravil zasedanje.
AVNOJ se je razglasil za vrhovni zakonodajni in izvršni ter predstavniški organ nove Jugoslavije ter sprejel sklepe:
AVNOJ je izvolil svoje predsedstvo, v katerem je bilo 10 Slovencev, inNKOJ, v katerem so bili poleg podpredsednika Kardelja še trije slovenski poverjeniki (E. Kocbek za prosveto,Dušan Sernec za finance in A. Kržišnik za socialno skrbstvo). Slovenska delegacija je imela 1. decembra pogovor s Titom, nato se je po nekoliko drugačni poti vrnila v Slovenijo. Njeno delo je potrdilo prvo zasedanjeSNOS v Črnomlju.
̈7. - 10. avgust 1945 v Beogradu, AVNOJ se preoblikuje v začasnozvezno skupščinoDemokratične federativne Jugoslavije.
Sprejet je bilZakon o agrarni reformi in kolonizaciji (zemeljski maksimum) inZakon o volitvah vustavodajno skupščino.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
