Diaspora je skupina oseb z istoetnično aliversko pripadnostjo, ki živi kot priznanamanjšina v deželi, kamor se je preselila iz domovine zaradiideoloških razlogov ali ki je bila prisilno izgnana iz rodnih krajev. Zaradi nepravilne interpretacije besede s strani medijev, danes označujemo z izrazomdiaspora tudiizseljevanje kot tako. Beseda se včasih uporablja celo za odnose medbegunci in matico ter za ozemlje, na katerem se migranti ustavijo.[1]
Prvič se je besedadiaspora uporabila vgrškem prevodu biblije, kjer je zapisano "esē en diaspora en pasais tais basileiais tēs gēs" (in se razpršili po vseh deželah sveta). Za poznejše razlagalcesvetega pisma je bila torej vsaka skupinaJudov (razpršena) izven domovine – diaspora. Kot primer se navajatazgodovinski judovski diaspori iz leta 586 pr. n. št. (babilonska sužnost) in iz leta 70 n. št. (požigjeruzalemskega templja). Prvotnagrška beseda διασπείρω, dobesednoposejati, se je nato splošno uporabljala za vsak narod ali velik del nekega naroda, ki se je bil prisiljen odseliti in se razpršiti po svetu. Diaspore so nastale, ko so se skupine iste verske ali etnične pripadnosti uveljavile kot manjšina v tujem okolju. Značilno za pripadnike diaspore je bilo hrepenenje po povratku in istočasno zavedanje, da povratek ni mogoč.
Podrugi svetovni vojni, ko je nastajala tretja judovska diaspora, se je začela beseda uporabljati tudi kot sopomenka za izseljevanje samo. Tako so danes poznane na primerarmenska diaspora poturških pobojih v začetku dvajsetega stoletja, alitibetanska diaspora pokitajskem prevzemu oblasti leta 1959. V obeh primerih je s tem mišljenopreseljevanje in neskupnost beguncev. Taka uporaba besedediaspora je danes splošno sprejeta[2] in nekateri teoriki celo zavračajo njen prvotni pomen.[3].
V času večjih izseljenskih valov protiAmerikam (19. – 20. stoletje) so se ustanavljale diaspore različnihevropskih narodov, tako na primerirska aliitalijanska, ki so se razlikovale od zgodovinskih selitev, ker so ostale v stiku z domovino, predvsem s pošiljanjemdenarja, s katerim naj bi si svojci plačali pot v novo domovino. Večinoma je ta denar zares omogočil celim družinam, da so se združile z izseljencem, ki je prvi tvegal srečo prekooceana, a velikokrat se je zgodilo, da do tega ni prišlo in denarne pošiljke so postale nekakšna "odkupnina": izseljenec je skrbel za preživetje družine, medtem pa si je ustvarjal novo družino v Ameriki. V teh primerih se svojci sploh niso več želeli seliti. Denarni prispevki pa so v matični domovini igrali pomembno vlogo vdržavnemgospodarstvu, tako da so bile priznane kotdiaspora samo tiste izseljenske ustanove, ki so uradno ali posredno pošiljale ekonomsko pomoč v rojstni kraj. Ta raba besede je danes za večino izvedencev nesprejemljiva.[3]
PoSlovarju slovenskega knjižnega jezika jediásporanarodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere, se pravi, da vslovenščini beseda pomeniskupnost ljudi in še ni sopomenka zapreseljevanje, izgon ali odselitev. V raznih drugih jezikih se pomena prekrivata.
Evropska diaspora Evropska zgodovina vsebuje številne diaspora podobnih dogodkov. Nekoč se je s trgovanjem inkolonizacija dejavnostjo grških plemen z Balkana in Male Azije širila grška kultura, vera in jezik okoli Sredozemlja in Črnega morja. Grki so v tistem času ustanovili preko 400 kolonij. Lahko omenimo tudi španskoekspedicijo in Columba, ki je leta 1492 dosegel Ameriko, po kateri se je evropsko raziskovanje in kolonizacijahitro razširila. Posebni primer jeirska diaspora v 19. stoletju. Ocenjujejo, da se je med 45 % in 85 % prebivalcev Irske izselilo v Anglijo, ZDA, Kanado, Argentino, Avstralijo in Novo Zelandijo. Afriška diaspora Ena od največjih diaspor pred sodobnega časa je bila afriška diaspora, ki se je začela v 16. stoletju, ko je od 9,4 do 12 milijonov ljudi iz zahodne in južno-vzhodne Afrike prišlo na zahod kot sužnji. Azijska diaspora Največje izseljevanje Kitajcev se je začelo v 19. stoletju in trajalo do leta 1949 zaradi vojn in lakote v celinski Kitajski, pa tudi zaradi politične korupcije. Največ priseljencev je bilo slabo izobraženih in nepismenih kmetov, ki so se priselili v države v razvoju kot je Amerika, Avstralija, Afrika ... Največja azijska diaspora pa prihaja iz indijske diaspore, od koder naj bi se izselilo več kot 25 milijonov ljudi, ki so danes po celem svetu.
