Deveti krog Deveti krug | |
---|---|
![]() | |
Režija | France Štiglic |
Scenarij | Vladimir Koch France Štiglic Zora Dirnbach |
Vloge | Boris Dvornik Dušica Žegarac Beba Lončar |
Glasba | Branimir Sakač |
Fotografija | Ivan Marinček |
Montaža | Lida Branis |
Distribucija | Jadran film |
Datum izida | 21. april 1960 |
Dolžina | 107 minut |
Država | Jugoslavija |
Jezik | srbohrvaščina |
Deveti krog (hrvaškoDeveti krug) je leta 1960 v produkcijiJadran filma posneti in za oskarja nominiranijugoslovanski film v režiji slovenskega režiserjaFranceta Štiglica in s srbsko-hrvaškim igralskim dvojcemDušico Žegarac terBorisom Dvornikom v glavnih vlogah. Razen za oskarja je bil nominiran tudi na prestižnem filmskem festivalu v Cannesu.
Prikazuje medvojniZagreb inustaškokoncentracijsko taboriščeDeveti krog, ki temelji naKoncentracijskem taborišču Jasenovac. Zagrebška družina Iva Vojnovića (Boris Dvornik), potem ko judovsko družino Alkalaj (Dušica Žegarac) ustaši odvedejo v taborišče, njihovo hčer Ruth, ki je tisto noč slučajno prespala pri njih, sprejmejo pod svojo streho in jo omožijo s svojim sinom, da bi jo zavarovali pred ustaškim pregonom. Ker ima Ivo svoje dekle Magdo, posmehujočim se sošolcem pove, da se je poročil samo zaradi denarja, zato pa ga še toliko bolj zmerjajo, češ da mora biti njegova žena res grda, če si je morala moža kupiti. Zaradi napetosti se Ivo razide z dekletom Magdo, vmes pa tudi ugotovi, da v resnici že ves čas ljubi Ruth, ki se mu ne le posveča kot žena, ampak ga razume tudi kot prijateljica od mladih nog. Ker Ruth vse dneve preždi v stanovanju, jo nekega dne ob alarmu za letalski napad premami skušnjava in namesto v zaklonišče pobegne na svobodo na opustele ulice, ker užije vso prostost, ki jo ob bobnenju letal ponuja igra ob vodometu v mestnem parku. Ko se po koncu nevarnosti na ulice vrnejo stražniki, jo zalotijo, kako joče ob panoju z javnim razglasom o obsojencih na smrt z obešanjem, med katerimi je tudi njen oče. Ivo jo zaman išče, saj so jo ustaši odpeljali v koncentracijsko taboriščeDeveti krog. Po obračunu s sošolcem, ki je medtem postal taboriščni varnostnik, jo naposled le najde. Opolnoči, ko izklopijo na bodečo žico priključeno elektriko, je njuna priložnost za pobeg na svobodo čez žično ograjo. Tako blizu, pa tako neznansko daleč ...
Film je biljugoslovanski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film in nominiran na33. podelitvi oskarjev.[1] Bil je tudi v tekmovalnem programuFilmskega festivala v Cannesu leta 1960.[2] NaPuljskem filmskem festivalu je prejelvelikozlato areno na najboljši film terzlate arene za scenarij (Zora Dirnbach), žensko vlogo (Dušica Žegerac), stransko vlogo (Branko Tatić), fotografijo (Ivan Marinček) in glasbo (Branimir Sakač), ter nagrado občinstvajelen.[3] Uvrstil se je na Filmski festival v Cannesu leta 2020, v program, posvečen restavrirani filmski dediščini.[4]