Dofineja (francoskoDauphiné, tudiDauphiné Viennois) je pokrajina in nekdanjaprovinca v jugovzhodniFranciji.
Provinco je odLanguedoca na zahodu inBurgundije (Bresse) na severu ločila rekaRona, na vzhodu je mejila naSavojo inPiemont, na jugu pa nagrofijo Venaissin inProvanso. Poleg zgodovinskega središčaGrenoble se v pokrajini nahajajo še pomembnejši krajiVienne,Valence,Die,Gap inBriançon.
.svg)
Ozemlje Dofineje so v antiki naseljevaliAllobrogi in ostalagalska plemena. Z razpadomZahodnorimskega cesarstva je postopno pridobilo samostojnost kot suverena gorska kneževina znotrajSvetorimskega cesarstva.
V 12. stoletju je imel lokalni veljak grofGuigues IV. Albonski (c.1095–1142) v svojem grbudelfina, po katerem je dobil vzdevekle Dauphin. Njegovi nasledniki so si dali spremeniti naslov iz grofov Albonskih vdauphin de Viennois, po njihovem sedežu v krajuVienne. Poslednji samostojni vladar s tem naslovomHumbert II. Viennski je s sporazumom vRomansu 30. marca1349 prodal svoje gospostvo francoskemu kraljuFilipu VI. Glavni pogoj ob tem je bil, da nosi bodoči francoski kralj ob sebi naslovle Dauphin, kar se je tudi zgodilo. PrviDauphin de France je bil tako Filipov vnuk, bodoči kraljKarel V. Z naslovom je bila dauphinom podeljena tudi pravica do upravljanja tega ozemlja. Sporazum je za Dofinejo določal tudi oprostitev plačevanja več davkov, ki je bila pozneje predmet številnih parlamentarnih razprav na regijski ravni, pri čemer so lokalni voditelji branili svojo avtonomijo in privilegije pred napadi državee.
Provinca Dofineja je bila ukinjena medfrancosko revolucijo, ko je bila razdeljena na tri novonastale departmajeIsère,Hautes-Alpes inDrôme s središči vGrenoblu,Gapu inValenceu.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
