Glavni vir za opis njegovega življenja so njegovi lastni zapisi, še posebej pabehistunski napisi (Bisutun), kjer je zapisano kako je pridobil krono in zajezil upor. Velikokrat so dvomili v verodostojnost, vendar celotna vsebina kaže na to, da se lahko brez močnih razlogov zanesemo na njegovo pripovedovanje. Poročila, ki sta jih napisalaHerodot inKtezij o času njegovega vladanja, so na mnogih mestih očitno odvisna od te uradne različice. Poleg tega so pomešana z mnogimi bajeslovnimi zgodbami. Na primer, ali so Darej in njegovi zavezniki postali kralji na podlagi odločitve njihovih konjev, in ali je Darej dobil krono z ukano svojega sluge.
Darej je pripadal stranski, mlajši veji vladarske rodbineAhemenidov. PosamomoruKambiza II. leta 522 pr. n. št. je nemoteno v celem imperiju zavladaluzurpatorMedijecGaumata iz rodumagov. Gaumata se je leto poprej začel izdajati zaSmerdisa (perz.Bardija), mlajšega brata Kambiza, sinaKira II. Starejšega Velikega, ki ga je Kambiz dal usmrtiti pred pohodom vEgipt leta 525 pr. n. št. Nihče si ni upal ugovarjati njegovi vladavini. Darej je za kraljevsko rodbino »s pomočjoAhuramazde« poskušal ponovno pridobiti prestol. Njegov očeHistasp (Histaspes, Histosp),partskisatrap je še živel, vendar ni bil dovolj hraber. Na podlagi njegovih zapisov, najdenih vSusi, sta v času, ko je Darej postal kralj, živela še oba, njegov oče Histap in njegov dedArsam (Arsames). 16. okobra 521 pr. n. št. je s pomočjo šestih najodličnejših perzijskih plemičev, katerih imena je razglasil na koncuBehistunskega napisa, presenetil in ubil uzurpatorja vmedijski trdnjavi, ter prevzel vladavino. Za uzakonitev svoje oblasti se je poročil tudi zAtoso, Smerdisovo sestro in vdovo, ter hčerjo Kira II. Starejšega Velikega. Dareja je nasledil na prestolu njun sin Kserks.
Ta nenadna sprememba je povzročila, da so se poskušale vzhodne province na novo osvoboditi. VSusiani,Babilonu,Mediji inMargiani so uzurpatorji trdili, da so izhajali iz starih kraljevskih družin in so zbrali veliko vojsko. V Perziji jeVahjazdata posnemal Gaumato, velika večina ga je priznala za resničnega Bardijo. Darej je z malo vojsko Perzijcev in Medijcev in z nekaj zanesljivimi generali premagal vse težave. Leta 520 in 519 pr. n. št. so zadušili vse upore. Babilon se je uprl dvakrat, Susiana celo trikrat. Tako je Darej uvedel oblast v celotnem imperiju.
Darej se je v svojih spisih pojavljal kot navdušen vernik monoteistične religijebaktrijskega magaZaratustre (Zoroastra). Bil je tudi velik državnik in organizator. Čas zavojevanj se je končal. Vojne, ki se jih je Darej lotil, so služile krepitvi meja imperija in vzdrževanju reda ter miru pred barbarskimi plemeni na mejah. Darej je podjarmil divje narodepontskih inarmenskih gora, ter razširil perzijsko območje doKavkaza. Zaradi istega razloga se je bojeval proti Sakom in drugim turanskim plemenom. Z organizacijo, ki jo je ustanovil v imperiju, je postal resnični in strpni naslednik Kira II. Njegovo organizacijo provinc in način dajatve davkov je opisal Herodot, očitno iz dobrih uradnih virov. Darej je vpeljal močno središčno državo in razdelilPerzijski imperij na dvajset upravnih enot -satrapij, ki so jih upravljali perzijski in medijski plemiči. Kotsatrapi so bili po navadi razmeroma neodvisni in tudi naziv je bil deden. Vsaka provinca je tako lahko imela svoje zakone, tradicije in izbrano družbo. Vsaka pokrajina je morala vladarju plačevati davke v zlatu in srebru. Veliko območij, kot na primerBabilonija, je zaradi tega gospodarsko nazadovalo.
Vseeno pa je Darej uredil kovanje denarja in uvedel kovanje enotnega zlatega denarja,darejka. Poskušal je razviti trgovino imperija in je poslal odpravo vKabul in na območje rekeInd. Odpravo je vodilkarijski kapitanSkilaks izKariande, ki je raziskalIndijski ocean od ustja Inda doSueza. Kopal je prekop odNila do Sueza in, kakor kažejo napisi vhieroglifih, najdeni na tem področju, je plul od Nila poRdečem morju doSabe in Perzije.
Darej je bil povezan sKartagino (namreč sKarko po napisu vNakš-e Rostamu, nedaleč odPersepolisa) in je raziskal obaleSicilije inItalije. Istočasno je poskušal pridobiti naklonjenost tamkajšnjih ljudstev, tako da je zaradi tega podpiral dejavnosti njihovih duhovnikov. Skupini izkušenih pomorščakov je naročil naj obpljujejoAfriko. Zgradil je prometne poti. Najbolj pomembna je bila kraljeva cesta medSuso inSardom (Sarde, Sardes).Judom je dovolil zgraditiJeruzalemski tempelj. V Egiptu se je njegovo ime pojavilo v templjih, ki jih je zgradil vMemfisu,Edfuju in v Veliki oazi. Kakor nakazuje napis izVatikana je v Suso poklical visokega duhovnika Tzahorja izSaisa in mu podal polnomočje za preureditev »hiše življenja«, velike medicinske šole saiškega templja. V vso državo je uvedel enotniuradni jezikaramejščino, ki so jo v Prednji Aziji že pred tem dolgo uporabljali kot upravni in trgovski jezik. Tudi sodstvo je bilo strogo organizirano.
V egipčanski tradiciji Dareja smatrajo za enega od velikih dobrotnikov in zakonodajalcev države. Podobno mesto je zavzemal vgrških svetiščih. »Svojemu sužnju« Godatu, nadzorniku kraljevega parka blizuMagnezije obMeandru, je odredil svobodo odločanja pri davkih in prisilnega dela za svetoApolonovo zemljišče. Vsa grška preročišča vMali Aziji inEvropi so bila zaradi tega vperzijskih vojnah na strani Perzije in so svarilaGrke, da niso poskušali z odporom.
Leta 513 pr. n. št. je Darej stopil v vojno protiSkitom. Velika vojska je prečkalaBospor, podjarmilaTrakijo in prečkalaDonavo. Za prehod čez Bospor je grški arhitektMandroklej postavil prvipontonski most. Razlog za to vojno je lahko bil le napad nomadskih turanskih plemen v zadnjem delu in s tem zagotovitev miru severnih meja imperija. Vojno so začeli zaradi napačne geografske predstave. CeloAleksander Veliki in Makedonci so verjeli, da so bili naHindukušu, ki so ga imenovali Indijski Kavkaz (Caucasus Indicus), in na obalah Jaksarta, ki so ga imenovali Tanais, to jeDon dokaj blizuČrnega morja. Vojni pohod v te kraje seveda ni uspel in Perzijci so se nekaj tednov zadrževali v ruskih stepah. Darej se je bil prisiljen vrniti. Podrobnosti, ki jih je zapisal Herodot so zares umišljene. Po Herodotu je Darej dosegel celoVolgo. Zapis, ki ga je napisal sam Darej na ploščici in so ga dodali njegovemu velikemu behistunskemu napisu, se je uničil, razen nekaj besed.
Čeprav je bila evropska Grčija globoko povezana z obalami Male Azije in so nasprotujoče skupine v grških mestih neprestano prosile za njegovo posredovanje, se Darej ni vmešaval. Perzijske vojne so začeli Grki sami. Podpora, ki so jo daleAtene inEretrija naEvboji (Evbeja)upornim Joncem (499-494 pr. n. št.) in Karijcem je povzročila neizogibno kazen takoj, ko so vstajo zadušili. Bilo je le še vprašanje časa kdaj bo Perzija napadla svobodna mesta v Grčiji. Prvi vojni pohod ladjevja in kopenske vojske Darejevega nečaka, zeta in svakaMardonija nad Trakijonovo pečinoAtosa leta 492 pr. n. št. zaradi viharja ni uspel. Pohod ni bil usmerjen neposredno proti Grčiji, vendar soMakedonijo, Trakijo in severni del dežele do Tesalije priključili Perziji.
Leta 490 pr. n. št. je Darej izvedel, da je imel nekdanji atenski tiranHipija (Hipias), ki so ga leta 510 pr. n. št. izgnali, še vedno veliko podporo v Atenah. Velik del prebivalcev Aten se je bil pripravljen ukloniti perzijski nadvladi v zameno za oprostitev kazni zaradi sodelovanja v jonski vstaji. Darej je poslal vojsko, okoli 25.000 pešakov in prek 1.000 ladij, da bi zavzela Eretrijo. Atenci so poklicali na pomočŠparto in sami krenili proti Eretriji. Eretrijo so perzijske čete zavzele po devetih dnevih obleganja. Perzijski poveljnikDatis je zaradi sodelovanja v jonski vstaji ukazal mesto porušiti, prebivalce pa je dal odgnati v Suso. Vojsko, ki sta jo naprej vAtiko izKilikije vodila Datis inArtefern (Artefernes), so vbitki pri Maratonu leta 490 pr. n. št. pod strategomMiltiadom premagali. Zatem je prišla tudi špartanska vojska, vendar so Perzijci z ladjami že pobegnili.
Preden je Darej dokončal priprave na tretji bojni pohod je le leta 486 pr. n. št. izbruhnila vstaja v Egiptu. Tega leta je po petintridesetletni vladavini umrl. Velja za enega največjih vladarjev zahodnega sveta. Še pred smrtjo si je Darej zgradil grobnico s pročeljem, katerega so kasneje prevzeli vsi njegovi nasledniki.
