Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Dardanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki

Dardanija (latinskoDardania,starogrškostarogrškoΔαρδανία [Dardanía]) je bilarimska inbizantinska provinca naBalkanu. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina vMeziji, potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila poDardancih, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.).

Ozadje

[uredi |uredi kodo]

Etimologijo imena Dardanija se povezuje zalbansko besedodarda -hruška.[1] Ime dardanskega kraljaBardilisa v albanščini pomeniBela zvezda (izbardbel inylizvezda).[2] Dardanija je bila naseljena zIliri,Kelti[3][4] inTračani.[4][5] Po rimski osvojitviIlirije leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.[6]

Rimska Dardanija

[uredi |uredi kodo]
Glavni članek:Mezija.
Rimska provinca Dardanija v 4. stoletju
Rimska provinca Dardanija v poznem Rimskem cesarstvu po odcepitvi vzhodnega dela pokrajine in ustanovitvi province Sredozemska Dakija (Dacia Mediterranea)
Bizantinska Dardanija v 6. stoletju

Med upravnimi reformami cesarjaDioklecijana (vladal 284-305) inKonstantina I. (vladal 306-337) je bila ustanovljenaDioceza Mezija, v katero je bila vključena večina osrednjega Balkana in Grškega polotoka. Dioceza je bila že po nekaj letih razdeljena na Makedonsko in Dačansko diocezo, ki je obsegala provinceSredozemska Dakija,Celinska Dakija,Spodnja Mezija, Dardanija inPrevalitanija. Po letu 238 so Mezijo stalno napadali in pustošiliKarpi inGoti, ki so Mezijo napadli že leta 250. Goti so ponovno vdrli prekoDonave leta 376 med vladanjem cesarjaValensa (vladal 364-378) in se z njegovim dovoljenjem naselili v Meziji.

V poznorimsko provinco Dardanijo niso bili vključeni vzhodni deli Dardanije.[7]

Bizantinska Dardanija

[uredi |uredi kodo]

Po razpadu Rimskega imperija leta 476 je Dardanija pripadla Bizantinskemu cesarstvu. V njem je ostala do poznega 7. stoletja, ko soSlovani na večini Balkanskega polotoka uničili bizantinsko oblast. Dardanija kot ločena upravna entiteta je prenehala obstajati.

Mesta

[uredi |uredi kodo]

V obdobju, ko je Dardanija spadala v rimsko provinco Gornjo Mezijo, so bila njena največje maesta Ulpiana (Lipljan,Kosovo), Therranda (Prizren, Kosovo), Vicianum (Vučitrn, Kosovo), Scupi[8] (Skopje,Makedonija), Vindenis (Glamnik, Kosovo) in Velanis. Najpomembnejše mesto v provinci je bilNaissus (Niš,Srbija),[9] zgrajen na nekdanji keltski naselbini. Rimljani so ustanovili tudi rudarsko mestomunicipium Dardanicum,[10] (Leposavić, Kosovo) ki je bilo pozezano z metalurškimi obrati (metalla Dardanica).[10] DardanskiDačani[11] so živeli v svojem mestu Quemedava.

Episkopski sedeži

[uredi |uredi kodo]

Edini antični episkopski sedež v Rimski provinci Dardaniji ali Dardaniji, vAnnuario Pontificio omenjen kot naslovni sedež, je bil v Dioklecijani (Kastoria,Grčija).[12]

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. V.Orel.Albanian Etymological Dictionary. Koninklijke Brill. Leiden, Boston, Köln, 1998, str. 56-
  2. An English - Albanian, Albanian - English Online DictionaryArhivirano 2024-04-11 naWayback Machine..
  3. Fanula Papazoglu.The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians, str. 265.ISBN 90-256-0793-4.
  4. 4,04,1Pannonia and Upper Moesia: a history of the middle Danube provinces of the Roman Empire The Provinces of the Roman Empire, Tome 4, 1974, str. 9.ISBN 0710077149, 9780710077141.
  5. J.J. Wilkes (1992).The Illyrians. Oxford : Blackwell. str. 85.ISBN 0-631-19807-5.
  6. Harald Heppner.Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft, str. 134.
  7. Starinar. Knjige 45-46. Srpsko arheološko društvo, Arheološki institut Beogred, str. 33.
  8. J.J. Wilkes (1992).The Illyrians. Oxford : Blackwell. str. 49.ISBN 0-631-19807-5.
  9. Naissos.
  10. 10,010,1J.J. Wilkes (1992).The Illyrians. Oxford : Blackwell. str. 258.ISBN 0-631-19807-5.
  11. Elemér Illyés 1988).Ethnic continuity in the Carpatho-Danubian area, str. 223.ISBN 0-88033-146-1.
  12. Segreteria di Stato Vaticano (2013).Annuario Pontificio 2013. Città del vaticano : Libreria editrice vaticana.ISBN 978-88-209-9070-1.

Glej tudi

[uredi |uredi kodo]
Narodne knjižnice
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dardanija&oldid=6358069«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp