Cisticerkoza, tudiikravost,[1] jeokužba tkiva, ki jo povzročajoličinkesvinjske trakulje (Taenia solium).[2][3] Ljudje lahko imajo dolga leta nobenih ali le malo bolezenskih znakov, lahko se jim pojavijo približno en do dva centimetra velike neboleče trdne bule na koži in v mišicah, ali pa kažejo nevrološke simptome, če so prizadeti možgani.[4][5] Po več mesecih ali letih lahko te bule postanejo boleče in zatečejo, nato pa se razpustijo.V državah v razvoju je bolezen eden od najpogostejših vzrokov zaepileptične napade.[4]
Do bolezni običajno pride zaradi uživanja hrane ali uporabe vode, ki vsebuje jajca trakulje. Neprekuhana zelenjava je poglavitni vir.[3] Jajca trakulje izvirajo izblata osebe, ki je okužena z odraslimi črvi - stanje, znano kotteniaza.[4][6] Teniaza se od cisticerkoze razlikuje, njen vzrok so ciste, ki jih oseba zaužije s premalo kuhanim svinjskim mesom.[3] Za ljudi, ki živijo z nekom, ki ima trakulje, je bolj verjetno, da bodo dobili cisticerkozo.[6] Diagnoza se opravlja aspiracijo ciste.[4] Za diagnozo bolezni v možganih so najbolj uporabne slike zračunalniško tomografijo (CT) alimagnetno resonanco (MRI).[4] Kot kazalec bolezni je koristno tudi povečano številobelih krvničk, tako imenovaniheozinofilcev vcerebralni hrbtenjačni tekočini in v krvi.[4]
Okužb lahko učinkovito preprečimo z osebno higieno in sanitarnimi ukrepi: Svinjino je treba dobro prekuhavati, skrbeti je treba za ustreznastranišča in izboljšati dostop do čiste vode. Da se prepreči širjenje bolezni, je pomembno zdraviti osebe s teniazo.[3] Bolezen, pri kateri živčevje ni prizadeto, ni nujno treba zdraviti.[4] Oboleli za neurocisterkozo se zdravijo spraziquantelom alialbendazolom. Zdravljenje je lahko da dolgotrajno. Med zdravljenjem so lahko da potrebnisteroidi proti vnetju in zdravila proti napadom.[3] Včasih se ciste odstranjuje operativno.[3]
Svinjska trakulja je še posebej pogosta v Aziji, Podsaharski Afriki in Latinski Ameriki.[4] Na nekaterih področjih se domneva, da je prizadetih do 25 % ljudi.[4] V razvitem svetu je bolezen zelo redka.[7] Po vsem svetu je leta 2010 povzročila približno 1200 smrtnih žrtev (700 v letu 1990).[8] Bolezen se loteva tudi prašičev in krav, vendar redko povzroči bolezenske znake, ker večina prizadetih živali ne živi dovolj dolgo.[3] Bolezen je človeštvo spremljala ves čas njegove zgodovine.[7] Spada medzapostavljene tropske bolezni.[9]
↑Roberts, Larry S.; Janovy, Jr., John (2009).Gerald D. Schmidt & Larry S. Roberts' Foundations of Parasitology (8 izd.). Boston: McGraw-Hill Higher Education. str. 348–351.ISBN978-0-07-302827-9.
