Cinkov klorid jesol z molekulsko formuloZnCl2. Pojavlja se kot beli higroskopnikristali, ki lahkosublimirajo.
Cinkov klorid uporabljajo kotkatalizator, za konzerviranje lesa, v industriji barvil in kot talilo pricinkanju. Je negorljivasnov.
Stik s cinkom in njegovimi raztopinami povzroča hude poškodbe/izjedekože,sluznice inoči. Zaradi resorpcije skozi poškodovana mesta obstaja nevarnost zastrupitvečrevesja,ledvic insrca.
Znane so štiri kristalne oblike (polimorfi) ZnCl2 : α, β, γ in δ, in v vsakem primeru so Zn2+ ioni tetraedično usklajeni s štirimi klorovimi ioni.[1]
Oblika
Simetrija
Simbol
Skupina
Št
a (nm)
b (nm)
c (nm)
Z
ρ (g/cm3)
α
Tetragonalna
tI12
I42d
122
0.5398
0.5398
0.64223
4
3.00
β
Tetragonalna
tP6
P42/nmc
137
0.3696
0.3696
1.071
2
3.09
γ
Monoklinska
mP36
P21c
14
0.654
1.131
1.23328
12
2.98
δ
Ortorombska
oP12
Pna21
33
0.6125
0.6443
0.7693
4
2.98
Tu so a, b in c mrežne konstante, Z je število strukturnih enot na enoto celic in ρ je gostota izračunana iz strukturnih parametrov.[2][3][4] Ob izpostavljenosti atmosferi se čista suha ortorombska oblika (δ) hitro spreminja v eno od drugih oblik. Možna razlaga je, da OH− ioni, ki izvirajo iz absorbirane vode, olajšajo preureditve.[1][5]
Hitro ohlajanje stopljenega ZnCl2 nam da trdno amorfno steklo. Kovalenten značaj suhega materiala je indiciran z relativno nizkim tališčem 275 °C.[6] Nadaljnji dokaz za kovalentnost je visoka topnost diklorida v eteričnih topilih, kjer se formirajo vezi s formulo ZnCl2L2, pri čemer je L = vez, kot jeO(C2H5)2. V plinski fazi so molekule ZnCl2 linearne z dolžino vezi 205 pm.[7] Stopljeni ZnCl2 ima visoko viskoznost pri točki tališča in nizko električno prevodnost, ki se zelo poveča z višanjem temperature.[7][8]
Poznanih je pethidratov cinkovega klorida ZnCl2(H2O)n, kjer je n = 1, 1.5, 2.5, 3 in 4.[9] Tetrahidrat ZnCl2(H2O)4 kristalizira iz vodne raztopine cinkovega klorida.[9]
V nasprotju z mnogimi drugimi elementi cink v bistvu obstaja v samo eni obliki oksida, 2+ kar zelo poenostavi prečiščevanje klorida.
Komercialni vzorci cinkovega klorida navadno vsebujejo vodo in produktehidrolize kot nečistoče. Taki vzorci se lahko prečistijo z rekristalizacijo iz vročega dioksana. Brezvodni vzorci se lahko prečistijo s sublimacijo v toku plinavodikovega klorida, ki ji sledi segrevanje sublimata na 400 °C v toku suhegadušika. Najenostavnejša metoda pa je obdelava cinkovega klorida stionil kloridom.[10]
Staljenanhidrid ZnCl2 pri 500–700 °C raztaplja cink in pri hitrem ohlajanju taline se formira rumeno diamagnetno steklo, ki vsebujeZn2+ 2 ion.[9] Znano je število soli, ki vsebujejo tetraklorcinkov anion, ZnCl2− 4.[7] "Caultonov reagent" V2Cl3(thf)6Zn2Cl6 je primer, ki vsebuje soli Zn2Cl2− 6.[11][12] Spojina Cs3ZnCl5 vsebuje tetraedične ZnCl2− 4 in Cl− anione.[1] Za spojine ni značilno, da vsebujejo ZnCl4− 6 ion.[1]
Medtem ko je cinkov klorid zelo topen v vodi, pa na raztopine ne moremo gledati le kot na raztopljene Zn2+ ione in Cl− ione, prisotne so tudi vrste ZnClxH2O(4−x).[13][14][15] Vodne raztopine ZnCl2 so kisle: 6M vodna raztopina imapH 1.[9]
Kislost vodne raztopine ZnCl2 relativno gledano na raztopine drugih Zn2+ soli je posledica oblikovanja tetraedičnih klorovodnih sestavov, kjer zmanjšanje koordinacijskega števila iz 6 na 4 še nadalje oslabi O-H vezi v vodnih molekulah raztopine.[16]
V alkalni raztopini v prisotnosti OH− iona so prisotni razni cinkovi hidroksikloridni anioni v raztopini, npr. ZnOH3Cl2−, ZnOH2Cl2− 2, ZnOHCl2− 3, in oborine Zn5OH2Cl3·H2O (simonkolleite).[17]
Ko spuščamo mehurčkeamonijaka skozi raztopino cinkovega klorida se ne obarja hidroksid, ampak se tvorijo kompleksne mešanice amonijaka, Zn(NH3)4Cl2 · H2O in v koncentratu ZnCl2(NH3)2.[18]
Cinkov klorid ima sposobnost, da napada kovinske okside in tvori z njimi derivate z MZnOCl2. Ta reakcija je pomembna za uporabnost ZnCl2 kot topilo za spajkanje — raztaplja oksidirano površino kovine in jo tako očisti.[9] Topila z ZnCl2 kot aktivno sestavino včasih imenujemo "kositrne tekočine". Tipično je to topilo pripravljeno z raztapljanjem cinkove folije v razredčeni klorovodikovi kislini, dokler se ne preneha tvoriti vodik. Zaradi svoje korozivne narave to topilo ni uporabno v primerih, kjer mora na površini ostati nek sloj, kot na primer v elektroniki. Zaradi teh lastnosti se tudi uporablja v proizvodnji magnezijevih cementov zazobne plombe in kot aktivna sestavina v nekaterih ustnih vodah.
V povezavi z zadnjim je to klasična pripravaflourescenčnega barvila izftalanhidrida inresorcinola, ki vključuje Friedel-Craftovo acilacijo .[22] Ta transformacija je bila dejansko dosežena tudi z uporabo hidriranega ZnCl2 (vzorec prikazan na zgornji sliki).
Sama klorovodikova kislina slabo reagira s primarnimi in sekundarnimialkoholi, toda kombinacija HCl z ZnCl2 (poznana kot "Lucasov reagent") je učinkovita za pripravo alkilnih kloridov. Tipične reakcije potekajo pri 130 °C.
Cinkov klorid aktivira tudi benzil in alil halide v smeri zamenjave s šibkiminukleofili, kot soalkeni:[23]
Na podoben način ZnCl26 spodbuja selektivno NaBH3CN redukcijo terciarnih, alil ali benzil halidov do ustreznih ogljikovodikov.
↑Oswald, H. R.; Jaggi, H. (1960). »Zur Struktur der wasserfreien Zinkhalogenide I. Die wasserfreien Zinkchloride«.Helvetica Chimica Acta.43 (1): 72–77.doi:10.1002/hlca.19600430109.
↑Brynestad, J.; Yakel, H. L. (1978). »Preparation and Structure of Anhydrous Zinc Chloride«.Inorganic Chemistry.17 (5): 1376–1377.doi:10.1021/ic50183a059.
↑Brehler, B. (1961). »Kristallstrukturuntersuchungen an ZnCl2«.Zeitschrift für Kristallographie.115 (5–6): 373–402.doi:10.1524/zkri.1961.115.5-6.373.
↑Mackenzie, J. D.; Murphy, W. K. (1960). »Structure of Glass-Forming Halides. II. Liquid Zinc Chloride«.The Journal of Chemical Physics.33 (2): 366–369.doi:10.1063/1.1731151.
↑Pray, A. P. (1990).Inorganic Syntheses. Zv. 28. New York: J. Wiley & Sons. str. 321–322.ISBN0-471-52619-3. Describes the formation of anhydrous LiCl, CuCl2, ZnCl2, CdCl2, ThCl4, CrCl3, FeCl3, CoCl2, and NiCl2 from the corresponding hydrates.
↑Bouma, R. J.; Teuben, J. H.; Beukema, W. R.; Bansemer, R. L.; Huffman, J. C.; Caulton, K. G. (1984). »Identification of the Zinc Reduction Product of VCl3 · 3THF as [V2Cl3(THF)6]2[Zn2Cl6]«.Inorganic Chemistry.23 (17): 2715–2718.doi:10.1021/ic00185a033.
↑Irish, D. E.; McCarroll, B.; Young, T. F. (1963). »Raman Study of Zinc Chloride Solutions«.The Journal of Chemical Physics.39 (12): 3436–3444.doi:10.1063/1.1734212.
↑Yamaguchi, T.; Hayashi, S.; Ohtaki, H. (1989). »X-Ray Diffraction and Raman Studies of Zinc(II) Chloride Hydrate Melts, ZnCl2 · RH2O (R = 1.8, 2.5, 3.0, 4.0, and 6.2)«.The Journal of Physical Chemistry.93 (6): 2620–2625.doi:10.1021/j100343a074.
↑Pye, C.C.; Corbeil, C.R.; Rudolph, W.W. (2006). »Anab initio Investigation of Zinc Chloro Complexes«.Physical Chemistry Chemical Physics.8 (46): 5428–5436.doi:10.1039/b610084h.ISSN1463-9076.PMID17119651.
↑Kim, S.; Kim, Y.J.; Ahn, K.H. (1983). »Selective Reduction of Tertiary, Allyl, and Benzyl Halides by Zinc-Modified Cyanoborohydride in Diethyl Ether«.Tetrahedron Letters. Zv. 24, št. 32. str. 3369–3372.doi:10.1016/S0040-4039(00)86272-3.