Chiusi (etruščanskoClevsin;UmbrianCamars,starogrškoΚλύσιον,latinizirano: Klysion,latinskoClusium) je mesto in občina vpokrajini Siena vToskani,Italija in leži ob meji spokrajino Umbrija. Ima 8.813 prebivalcev (Stanje januar 2012).[1] Okolica mesta leži ob reki Ciano in je precej rodovitna. V bližini se nahaja tudi jezero Chiusi. Z ostalo državo je dobro prometno povezano, saj leži v bližini avtoceste A1 in železniške proge.
Občina leži približno 60 km jugovzhodno od glavnega mesta pokrajine Siena in približno 100 km jugovzhodno oddeželne prestolniceFirence. Italijansko glavno mestoRim je približno 130 km južno. Pomembni vodotoki v občini so potoki Astrone, Gragnano, Montelungo, Parce in Tresa. Gragnano, Montelungo, Parce in Tresa spadajo v rečni sistem rekeArno, Astrone v sistem rekeTibere.[2]
Okrožja so Chiusi Scalo (252 m, približno 3900 prebivalcev), Montallese (266 m, približno 560 prebivalcev, delno tudi pripada Montepulciano), Macciano (335 m, približno 50 prebivalcev), Montevenere (350 m, 140 prebivalcev) in Querce al Pino (328 m, približno 50 prebivalcev).[3]
Sosednje občine so Castiglione del Lago, Cetona,Chianciano Terme, Città della Pieve, Montepulciano in Sarteano.
Chiusi, (etruščanskoClevsin, latinskoClusium), sega nazaj ketruščanskemu izvoru. Ostanki koč in keramičnih najdb segajo v poznobronasto dobo inVillanovsko kultura,nekropole okoli nastajajočega mesta nad dolino Chiana izvirajo iz obdobja Villanove in orientalske epohe, grobnice v obliki komor so se prvič pojavile okoli konca 7. stoletja pred našim štetjem. Takrat je bilClusium že pomembno mesto vEtruriji, središču kmetijstva, trgovine in obrti, prestolnica etruščanske mestne državice, članice etruščanske lige dvanajstih mest in jo je verjetno upravljala oligarhija. 6. stoletje pred našim štetjem predstavlja arheološko oprijemljiv vrhunec v razvoju kraja.
Rimsko zgodovinopisje poroča tudi o "Clusiumu". Nato je kralj mestaLars Porsenna, po padcurimsko-etruščanskega kraljaTarkvinija Ošabnega (510 pr. n. št.) napredoval v Rim, oblegal mesto in ga verjetno tudi zavzel. Porsenna naj bi poskušal razširiti svojo oblast iz Rima nadLacij, vendar so njegovega sina Arunsa Porsenno pred latinskim mestom Ariccio poraziliLatinci in Grki pod tiranom Aristodemom iz Kime (504/503 pr. n. št.). Oče se je nato moral umakniti iz Rima in se verjetno vrnil v Clusium, kjer je verjetno umrl v začetku 5. stoletja.
V kolikšni meri so politične ovire v 5. stoletju pred našim štetjem (poraz Etruščanov pri Cumaeju, 474 pr. n. št.) vplival na Chiusi, ostaja nejasno. Po rimskem zgodovinopisju je mesto v 4. stoletju pred našim štetjem igralo vlogo pri Galski invaziji v osrednji Italiji: državljan Ciusija z imenom Arruns je pripeljal Galice v napad. Chiusi je bil napaden (390 pr. n. št.), prebivalci so se na pomoč obrnili v Rim, rimski odposlanec Kvint Fabij Ambust je ubil vodjo Galcev, ki se je obrnil proti Rimu. Arheološko v nadaljnjem poteku 4. stoletja pred našim štetjem razpad moči Ciusija postane viden.
296/295 pr. n. št. je bilo ozemlje Ciusija prizorišče bitk med Rimljani, Etruščani, Galci in Umbrijci (bitka pri Sentinumu). V naslednjem obdobju se je Chiusi vse bolj vključeval v rimsko državo, čeprav je ohranil svoj plemiško-oligarhični red. Leta 205 pr. n. št., vdrugi punski vojni (218 - 201 pr. n. št.) je mesto sodelovalo pri opremljanju rimske vojske, ki naj bi se zoperstavilaKartažanom v Severni Afriki.
Po rimski vojni zaveznikov (91 - 89 pr. n. št.) so bili Chiusijci, zdaj rimski državljani, dodeljeni plemenu Arnensis. Rimski diktatorSula (82 - 79 pr. n. št.) je na ozemlju Chiusia ustanovil veteransko kolonijo. Chiusi je bil zdaj rimsko-etruščansko mesto v Italiji pod rimsko oblastjo, prometno križišče med dolino reke Arno in Tibere, med toskansko obalo in zaledjem.
Mesto Chiusi leži na vzpetini, ima glavni trg in pravokotno mrežo ulic.
V nižinah okoli Chiusija je zakladnica grobnic etruščanske civilizacije.
Narodni arheloški muzej je eden od najpomembnejših varuhov in zbirateljev etruščanskih ostankov v Italiji.
Sostolnica San Secondiano (italijanskoConcattedrale di San Secondiano), zgrajena okoli leta 560 našega štetja nad že obstoječobaziliko in obnovljena v 13. stoletju. Ima ladjo iz dveh hodnikov na antičnih stebrih. V notranjosti je kapelaKristusovega rojstva insvetnika Bernardina Fugai. Ima ločen zvonik, ki je leta 1585 služil kot obrambni stolp. Pod stolpom je rimsko kopališče iz 1. stoletja pred našim štetjem.
Labirint Porsenna je serija predorov, ki ležijo pod mestom, zgrajenih v 6. do 5. stoletju pred našim štetjem in so se verjetno uporabljali v etruščansko - rimskih časih za odtekanje meteornih voda. Glede na navedbePlinija Starejšega (Naturalis historia, XXXVI, XIX, 91-93), je bil Labirint del spomenika in grob kralja. Porsenna.
Druge zanimivosti so še:
Trdnjava (Rocca Paolozzi), grad iz poznega 12. stoletja
Porta Lavinia, prej Porta alla Vigna, severna mestna vrata, ki obstajajo še danes so iz 14. stoletja.
.svg)
.jpg)
