Chick Corea | |
|---|---|
.jpg) [1] | |
| Osnovni podatki | |
| Rojstno ime | Armando Anthony Corea |
| Rojstvo | 12. junij1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[2][3][…] Chelsea[d][5] |
| Smrt | 9. februar2021({{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[5][6][7](79 let) območje Tampa Bay[d][8] |
| Slogi | |
| Poklic | pianist,skladatelj,jazzovski glasbenik, studijski glasbenik |
| Glasbila | |
| Leta delovanja | 1962–danes |
| Založba | |
Armando Anthony »Chick« Corea,[9]ameriškijazzovskipianist,klaviaturist inskladatelj, *12. junij1941,Chelsea,Massachusetts,ZDA, †9. februar2021.
Njegove kompozicije »Spain«, »500 Miles High«, »La Fiesta« in »Windows« so postale jazz standardi.[10] Kot član zasedbeMilesa Davisa konec 60. let, je prisostvoval rojstvujazz fusiona. V 70. letih je ustanovil zasedboReturn to Forever.[9] Skupaj sHerbiejem Hancockom,McCoyjem Tynerjem inKeithom Jarrettom, je bil označen kot eden največjih jazzovskih pianistov, ki so se uveljavili v obdobju poJohnu Coltranu.[11]
V 80. in 90. letih je Corea nadaljeval z raziskovanjem glasbenih stilov in sodelovanji z drugimi glasbeniki. Znan je tudi po promociji in zbiranju sredstev v številne dobrodelne namene.[12]
Armando Corea se je rodil vChelsea,Massachusetts. Jeitalijanskih inšpanskih korenin.[13][14] Njegov oče, jazzovski trobentač,[15] ki je v 30. in 40. letih vBostonu vodildixieland zasedbo, ga je seznanil s klavirjem, ko je Armando imel 4 leta. Obkroženega z jazzom, je na Coreo že v zgodnji mladosti vplivalbebop terDizzy Gillespie,Charlie Parker,Bud Powell,Horace Silver inLester Young.[16] Ko je dopolnil osem let, je pričel z igranjem bobnov, kar je vplivalo na njegovo uporabo klavirja kot tolkala.[16]
Svoje klavirske sposobnosti je utrjeval z lastnim raziskovanjem glasbe. Znani vplivnež je bil koncertni pianist Salvatore Sullo, ki je Coreo poučeval klavirja in ga seznanil sklasično glasbo, kar je povečalo njegov interes za glasbeno kompozicijo.[17] Več let je preživel kot glasbenik in solist zasedbe St. Rose Scarlet Lancers.[18]
Ko je bil v srednji šoli, mu je oče dal črn smoking, Corea pa je pričel nastopati. V tistem času je rad prisluhnil zasedbiHeba Pomeroyja in imel trio, ki je v lokalnem jazz klubu izvajal glasboHoraca Silverja. Nato se je preselil vNew York, kjer je en mesec študiral glasbo naUniverzi Columbia in šest mesecev naJuilliard School.[19] S šolanjem je prenehal zaradi nezadovoljstva, New York pa mu je bil všeč in je postal začetna točka njegove kariere.
Corea je s svojo kariero pričel v začetku 60. let zMongom Santamario,Williejem Bobom,Herbiejem Mannom inStanom Getzom.[20] Leta 1966 je posnel debitantski albumTones for Joan's Bones.[21] Dve leti zatem je izdal albumNow He Sings, Now He Sobs, ki ga je posnel v triu zRoyjem Haynesom inMiroslavom Vitoušem.[22]
Od leta 1968 do 1971 je bil Corea povezan z avantgardnimi glasbeniki, njegov solo stil pa je postal disonančno orientiran. Leta 1970 je igral električni klavir na tretjem albumu Larryja Coryella,Spaces.[23] Album je izšel pri založbi Vanguard, pri snemanju pa so sodelovali šeJohn McLaughlin (kitara), Miroslav Vitouš (bas) inBilly Cobham (bobni). Producent albuma je bil Daniel Weiss, tonski mojster pa je bil David Baker, njegov asistent pa Paul Berkowitz. Nekateri omenjajo albumSpaces kot začetekjazz fusiona.[24]
Njegovo avantgardno igranje lahko slišimo na njegovih solo posnetkih tistega časa, njegovih solih pod vodstvomMilesa Davisa, njegovih posnetkih z zasedboCircle in naFarrellovem albumuSong of the Wind (album je izšel prvotno pod imenomJoe Farrell Quartet), pri snemanju katerega je Corea sodeloval.[25]
Septembra 1968 je Corea zamenjalHerbieja Hancocka v Davisovi zasedbi[26] in z njo posnel albumeFilles de Kilimanjaro,[27]In a Silent Way[28] inBitches Brew.[29] Na koncertih je Davisovaritem sekcija, ki so jo sestavljali Corea,Dave Holland inJack DeJohnette kombinirala elementefree jazza inrock glasbe.[30] Corea je pri Davisu eksperimentiral z uporabo električnih instrumentov, večinoma sFender Rhodesom.[30]
Na živih nastopih je svoj električni klavir pogosto povezal z ring modulatorjem.[31] Z uporabo modulatorja se je pojavil na nekaterih Davisovih albumih, vključno z albumomaBlack Beauty: Live at the Fillmore West[32] inMiles Davis at Fillmore: Live at the Fillmore East.[33] V 70. letih je sodeloval z Davisom v njegovi koncertni zasedbi, ki so jo poleg njega sestavljali šeSteve Grossman (tenorski saksofon),Keith Jarrett (dodatni električni klavir in orgle), Jack DeJohnette (bobni), Dave Holland (bas) inAirto Moreira (tolkala).[30][9]
Holland in Corea sta nato zapustila Davisa in ustanovila lastno skupino,Circle, ki je delovala med letoma 1970 in 1971.[34] To free jazz zasedbo sta sestavljala šeAnthony Braxton (pihala) inBarry Altschul (bobni). Zasedba je snemala pri založbahBlue Note Records inECM Records. Aprila 1971 se je Corea odpravil na snemanje, iz tega pa sta nastala albumaPiano Improvisations Vol. 1 inPiano Improvisations Vol. 2, ki sta izšla pri založbi ECM.[35][36]
V tem času je koncept komunikacije z občinstvom postal zame zelo pomemben. Razlog zakaj sem koncept na tej točki življenja - leta 1968, 1969 - toliko uporabljal, je to, da je bilo to zame veliko odkritje. Ko sem odraščal sem mislil le na to, da se bom ob igranju klavirja zabaval in nisem opazil, da s tem kar počnem vplivam na druge. Dolgo časa sploh nisem razmišljal o odnosu z občinstvom.[37]
V začetku 70. let se je Corea stilistično obrnil od avantgarde proti crossoverjazz fusion stilu, ki je s skupinoReturn to Forever inkorporiralLatin jazz.[38] Skupina se je poimenovala po istoimenskem debitantskem albumu, ki je izšel leta 1972 in je uporabljala akustično kot elektronsko instrumentacijo ter se približevala latinskoameriškim stilom bolj kotrocku.[38] Prva dva albuma skupine je posnela zasedbaFlora Plurim (vokal), Joe Farrell (flavta, sopranski saksofon),Airto Moreira (bobni) inStanley Clarke (bas).[9] V drugi verziji skupine, sta se Corei in Clarku pridružila bobnarLenny White in kitaristBill Connors. Ta zasedba je elemente latin jazza kombinirala z bolj rockovskim infunkovskim zvokom,[38] na katerega je vplivala skupinaMahavishnu Orchestra, ki jo je vodil Corein sodelavec projektaBitches Brew, kitaristJohn McLaughlin.[39] Ta zasedba je posnela albumHymn of the Seventh Galaxy,[40] Connorsa pa je nato zamenjalAl Di Meola,[41] ki je s skupino posnel albumeWhere Have I Known You Before,[42]No Mystery[43] inRomantic Warrior.[44]
Corejeva kompozicija "Spain" je prvotno izšla leta 1972 na albumu Return to ForeverLight as a Feather.[45] To je verjetno njegova najbolj popularna skladba, ki so jo posneli številni izvajalci, več verzij je posnel tudi Corea. Omembe vredni verziji sta aranžma za klavir insimfonični orkester, ki je nastal leta 1999[46] ter verzija, ki jo je Corea posnel skupaj z vokalistomBobbyjem McFerrinom in je izšla leta 1992 na njunem skupnem albumuPlay.[47] Corea navadno izvaja "Spain" s preludijem, ki bazira naRodrigovi kompozicijiConcierto de Aranjuez iz leta 1940 in je doživela jazzovsko orkestracijo leta 1960 pri projektu Milesa Davisa inGila Evansa,Sketches of Spain.[45]
Leta 1976 je Corea izdal albumMy Spanish Heart, ki vsebuje vplive latinskoameriške glasbe, pri snemanju pa sta sodelovala vokalistkaGayle Moran (Corejeva žena) in električni violinistJean-Luc Ponty.[48] Album je kombiniral jazz inflamenko, s podporominimooga in trobilne sekcije v ozadju.
V 70. letih je Corea pričel sodelovati z vibrafonistomGaryjem Burtonom, s katerim je posnel nekaj albumov za založbo ECM, vključno z albumomCrystal Silence leta 1972.[49] Leta 2006 sta se ponovno združila in odšla na skupno turnejo. Leta 2008 je izšel albumThe New Crystal Silence,[50] ki je leta 2009 prejelgrammyja.[51]
Proti koncu 70. let je Corea izvedel serijo koncertov s Hancockom, s katerim je posnel tudi dva albuma.[52] Ti koncerti so bili predstavljeni v eleganci, oba pianista pa sta bila oblečena formalno in sta uporabljala koncertne klavirje Yamaha. Igrala sta kompozicije obeh, kot tudi skladbe drugih skladateljev, kot jeBéla Bartók. Leta 1982 je Corea izvedelThe Meeting, duet v živo s klasičnim pianistomFriedrichom Guldo.[53]
Decembra 2007 je Corea posnel album duetThe Enchantment zbanjoistomBélo Fleckom.[54] Fleck in Corea sta se leta 2007 odpravila na promocijsko turnejo. Fleck je bil istega leta nominiran za grammyja za najboljšo instrumentalno kompozicijo za skladbo »Spectacle«.[55]
Leta 2008 je Corea sodeloval z japonsko pianistkoHiromi Uehara in z njo posnel album v živoDuet (Chick Corea and Hiromi).[56] 30. aprila sta oba nastopila vTokiu, v dvoraniNippon Budokan.
Leta 2015 je Corea ponovil serijo koncertov s Hancockom, ki so zopet potekali v obliki klavirskega dvoboja, vsak pa je imel ob sebi še sintetizatorje. Prve koncerte v tej seriji sta odigrala v Paramount Theatru vSeattlu, vsebovali pa so tudi improvizirano glasbo, skladbe dueta in standarde drugih skladateljev.[57]
Med ostalimi skupinami, pri katerih sodeluje Corea, je treba omenitiChick Corea Elektric Band,[58] ki se v tradicionalni jazz trio zasedbi imenuje Akoustic Band,[59] in Origin,[60] ki se v tradicionalni jazz trio obliki imenuje New Trio.[61] Leta 1986 je Corea sklenil pogodbo z založboGRP Records, pri kateri je nato med letoma 1986 in 1994 izdal deset albumov, sedem z Elektric Bandom, dva z Akoustic Bandom in solo albumExpressions.[62][63]
Leta 1989 je Akoustic Band izdal istoimenski album,[64] leta 1991 pa album v živoAlive,[65] pri obeh pa sta sodelovala basistJohn Patitucci in bobnarDave Weck. Zasedba označuje Corein obrat nazaj proti tradicionalnem jazzu. Večina njegovih naslednjih posnetkov je bila akustičnih. Akoustic Band je s skladbo »The Game Maker« prispeval glasbo zaPixarjev krajšianimirani filmLuxo Jr. iz leta 1986.[66] 13. januarja 2018 je Corea ponovno nastopil z Akoustic Bandom na dveh koncertih v St. Petersburgu naFloridi.[67]
Leta 1992 je Corea ustanovil lastno založbo,Stretch Records.[9]
Leta 2001 je Chick Corea New Trio, z basistomAvishaiem Cohenom in bobnarjemJeffom Ballardom, izdal albumPast, Present & Futures.[68] Album vsebuje le eno standardno kompozicijo »Jitterbug Waltz«, ostalo pa so Coreine skladbe. Leta 1998 je z Garyjem Burtonom (vibrafon),Patom Methenyjem (kitara), Davom Hollandom (bas) in Royjem Haynesom (bobni) posnel albumLike Minds.[69]
V kasnejših letih svoje kariere, se je Corea začel bolj zanimati zasodobno klasično glasbo. Skomponiral je svoj prviklavirski koncert ter adaptacijo svoje skladbe, »Spain« zasimfonični orkester, ter ga izvedel leta 1999 zLondonskim filharmoničnem orkestrom.[70] Pet let kasneje je skomponiral svoje prvo delo, ki ni za instrument s tipkami: njegovgodalni kvartet št. 1 je bil napisan posebej za zasedboOrion String Quartet, ki ga je izvedla leta 2004 na Summerfestu vWisconsinu.[71]
Corea je nadaljeval z izdajanjem jazz fusion konceptualnih albumov, kot soTo the Stars (2004)[72] inThe Ultimate Adventure (2006),[73] ki je osvojilgrammyja za najboljši jazzovski instrumentalni album.[51]
Leta 2008 se je zbrala tretja verzija skupine Return to Forever v zasedbi Corea (klaviature), Stanley Clarke (bas),Lenny White (bobni),Al Di Meola (kitara), in odšla na svetovno turnejo.[74] Obuditev skupine je prejela pozitivne odzive s strani jazzovskih in drugih publikacij.[75] Večina studijskih posnetkov skupine je ponovno izšla na kompilacijskem albumuReturn to Forever: The Anthology, čigar izid je sovpadal s turnejo.[76] KoncertniDVD s posnetkom njihovega koncerta naMontreux Jazz Festivalu je izšel maja 2009.[77] V tistem času je Corea delal na skupnem projektuThe Chick Corea Songbook z vokalno skupinoThe Manhattan Transfer.[78]
Leta 2008 se je formirala nova skupinaFive Peace Band in oktobra istega leta odšla na svetovno turnejo.[79] Corea je z McLaughlinom sodeloval v Davisovih zasedbah konec 60. let in z njim posnel tudi albumaIn a Silent Way inBitches Brew. Corei in McLaughlinu sta se pridružila še saksofonistKenny Garrett in basistChristian McBride.[79] BobnarVinnie Colaiuta je s skupino igral v Evropi in na nekaterih koncertih v Severni Ameriki,Brian Blade pa je bobnal s skupino v Aziji in Avstraliji ter na večini koncertov v Severni Ameriki. Leta 2011 je bila proslavljenja različnost Corejeve glasbe, ko je Corea igral z orkestrom Jazz at Lincoln Center Orchestra v kompleksu Lincoln Center for the Performing Arts. Njegovo igranje so pohvalili zlasti v časopisuThe New York Times.[80]
Leta 2013 je Corea sestavil skupino Chick Corea & The Vigil, ki so jo poleg Coree sestavljali basistHadrien Feraud, bobnarMarcus Gilmore (vnuk Royja Haynesa, ki je kot bobnar sodeloval s Coreo), pihalecTim Garland in kitarist Charles Altura.[81]
Leta 2016 je Corea praznoval svoj 75. rojstni dan. Ob tem jubileju je Corea šest tednov igral z več kot 20 različnimi zasedbami vBlue Note Jazz Clubu v Greenwich Villagu, v New Yorku.[82] Ob svojem 75. rojstnem dnevu, je Corea dejal: »Precej dobro ignoriram številke, ki sestavljajo mojo 'starost'. Zdi se, da je to najboljša pot. Vedno sem se osredotočil le na uživanje ob glasbenih avanturah.«[83]
Od leta 1972 je Corea poročen z jazzovsko glasbenicoGayle Moran.[84]
Corea je zatrdil, da mu jescientologija pomagala pri poglobitvi odnosov z drugimi in mu pomagala najti obnovljeno pot.[11] Pod "posebnimi zahvalami" pri opombah vseh njegovih kasnejših albumov, Corea vedno omeniL. Rona Hubbarda, začetnika scientologije, ki mu je bil nenehni vir navdiha.[85]
Leta 1968 je Corea prebralDianetics, Hubbardovo najbolj znano knjigo o samopomoči, v 70. letih pa je pričel razvijati zanimanje za Hubbardove fantazijske novele.
"S Hubbardovimi deli sem se seznanil leta 1968, ko sem prebral Dianetics, ki je nekako odprla moj um in mi pokazala, da je moj potencial za komunikacijo precej večji kot sem mislil."[86]
S Hubbardom sta si nato dopisovala vse do njegove smrti leta 1986, Corea pa je leta 1982 sodeloval tudi na Hubbardovem albumuSpace Jazz: The Soundtrack of the Book Battlefield Earth. O Hubbardu je takrat dejal: "[Hubbard] je bil velik skladatelj, kot tudi klaviaturist. Naredil je veliko stvari. Bil je resničnipolihistor."[87] Corea je dejal, da je scientologija močno vplivala na njegovo glasbeno usmeritev v začetku 70. let: "Nisem več želel zadovoljiti sebe. Želel sem se povezati s svetom in s svojo glasbo narediti nekaj za ljudi."[88]
Leta 1993 je bil Corea izključen s koncerta med svetovnim prvenstvom izatletike vStuttgartu. Organizatorji koncerta so Coreo izključili potem, ko je deželni zborBaden-Württemberg sklenil, da bo preveril subvencije za dogodke s priznanimi člani scientologije.[89][90] Po Corejevi pritožbi leta 1996 zoper takšno politiko pred upravnim sodiščem, ki ni bila uspešna, so člani ameriškega kongresa v pismu, naslovljenem na nemški parlament, odkrito obsodili kršitev Corejevih človeških pravic.[91] Corea sicer nima prepovedi nastopanja v Nemčiji in je večkrat nastopil na International Jazz Festivalu vBurghausnu, kjer je leta 2011 prejel plaketo "Street of Fame".[92]
Leta 1998 se je Corea s kolegi nastopajočimiAnne Archer,Issacom Hayesom inHaywoodom Nelsonom udeležil 30. obletnice novinarskega dnevnika scientološke Cerkve, revijeFreedom, v National Press Clubu vWashingtonu.[93]
| Leto | Kategorija | Album ali skladba | Opombe |
|---|---|---|---|
| 1976 | Najboljša jazz izvedba skupine | No Mystery | kot članReturn to Forever |
| 1977 | Najboljša instrumentalna priredba | »Leprechaun's Dream« | |
| 1977 | Najboljša jazz izvedba skupine | The Leprechaun | |
| 1979 | Najboljša jazz izvedba skupine | Friends | |
| 1980 | Najboljša jazz izvedba skupine | Duet | zGaryjem Burtonom |
| 1982 | Najboljša jazz izvedba skupine | In Concert, Zürich, October 28, 1979 | z Garyjem Burtonom |
| 1989 | Najboljša instrumentalna R&B izvedba | »Light Years« | |
| 1990 | Najboljša jazz izvedba skupine | Chick Corea Akoustic Band | |
| 1999 | Najboljši jazzovski instrumentalni solo | »Rhumbata« | z Garyjem Burtonom |
| 2000 | Najboljša instrumentalna jazz izvedba posameznika ali skupine | Like Minds | |
| 2001 | Najboljša instrumentalna priredba | »Spain for Sextet & Orchestra« | |
| 2004 | Najboljši jazzovski instrumentalni solo | »Matrix« | |
| 2007 | Najboljši jazzovski instrumentalni album posameznika ali skupine | The Ultimate Adventure | |
| 2007 | Najboljša instrumentalna priredba | »Three Ghouls« | |
| 2008 | Najboljši jazzovski instrumentalni album posameznika ali skupine | The New Crystal Silence | z Garyjem Burtonom |
| 2010 | Najboljši jazzovski instrumentalni album posameznika ali skupine | Five Peace Band Live | |
| 2012 | Najboljši improvizirani jazzovski solo | »500 Miles High«[94] | |
| 2012 | Najboljši jazzovski instrumentalni album | Forever | sStanleyjem Clarkeom inLennyjem Whiteom |
| 2013 | Najboljši improvizirani jazzovski solo | »Hot House« | |
| 2013 | Najboljša instrumentalna kompozicija | »Mozart Goes Dancing« | |
| 2015 | Najboljši improvizirani jazzovski solo | »Fingerprints« | |
| 2015 | Najboljši jazzovski instrumentalni album | Trilogy |
| Leto | Kategorija | Album/skladba | Opombe |
|---|---|---|---|
| 2007 | Najboljši instrumentalni album | The Enchantment | zBélo Fleckom[95] |
| 2011 | Najboljši instrumentalni album | Forever | sStanleyjem Clarkom inLennyjem Whiteom[95] |
| 2012 | Najboljši instrumentalni album | Further Explorations | zEddiejem Gomezom inPaulom Motianom[95] |
| 2014 | Najboljši latin jazz album | The Vigil | [95] |
{{navedi novice}}:|access-date= potrebuje|url= (pomoč){{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)I came into contact with L. Ron Hubbard's material in 1968 with Dianetics and it kind of opened my mind up and it got me into seeing that my potential for communication was a lot greater than I thought it was.
{{navedi časopis}}:Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč){{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
