Kraljevino Burundi so ustanovili v16. stoletju iz severa doseljeni vojščaki iz plemenaTutsijev, ko so si podredili domorodneHutujce. V naslednjih stoletjih se je širila na račun šibkejših sosedov in tekmovala s sosednjo Ruando.Evropski raziskovalci in misijonarji so prispeli na to območje sredi19. stoletja. Leta 1899, po kolonialni razdelitviAfrike, je Burundi postal skupaj z Ruando delNemške vzhodne Afrike. Kljub močnejši vojski pa Nemcem ni uspelo zlomiti moči kraljaMwezija Gisaba, ki je nasprotoval evropskim običajem. So pa zaradi izpostavljenosti Evropejcem domače prebivalstvo prizadele uničujočeepidemije bolezni v letih od 1905 do 1914. Leta 1916, srediprve svetovne vojne, so ozemlje okupiralebelgijskeoborožene sile in ga leta 1923 zadržale kot mandatno ozemljeLige narodov pod nazivomRuanda - Urundi. Podrugi svetovni vojni je postalo skrbniško ozemljeZdruženih narodov pod belgijsko upravo, ki je nastavila kralja iz manjšinskega plemena Tutsijev.
Po letu 1948 sta bili z dovoljenjem Belgije ustanovljeniStranka narodne enotnosti in napredka (Parti de l'Unité et du Progrès National du Burundi - UPRONA), ki jo je vodilLouis Rwagasore, sin kraljaCharlesa Mwanbutse, in Krščansko demokratska stranka (PDC), ki jo je podpirala Belgija. Na prvih parlamentarnih volitvah pod nadzorom Združenih narodov, 16. septembra 1961, sta zmagala Louis Rwagasore in njegova UPRONA, vendar je postal kmalu po oblikovanju vlade žrtev političnega atentata.
1. januarja 1962 je Burundi dobil notranjo samoupravo, 1. julija 1962 pa po odločitvi Združenih narodov skupaj z Ruando postal neodvisna država, oblikovana kotustavna monarhija. 28. novembra 1966 jevojaška hunta strmoglavila kraljaNtara V Ndizeya in razglasilarepubliko.
