Burgundija (francoskoBourgogne,nemškoBurgund) je zgodovinskofrancosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo zGalci,Rimljani, različnimigermanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejšiFranki inBurgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime. Kasneje je bilo ozemlje porazdeljeno naBurgundsko vojvodstvo (zahodni del) inGrofijo Burgundijo (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provincaFranche-Comté.
Sodobna administrativna regijaBurgundija je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva.
Burgundi so bili germansko ljudstvo, ki so nadomestili rimsko oblast pozlomu zahodnega delaRimskega cesarstva. V letu411 so prešliRen in ustanovili svoje kraljestvo s središčem vWormsu. Sredi ponavljajočih se bojev med Rimljani inHuni jeBurgundsko kraljestvo sčasoma zavzemalo ozemlje ob meji sedanjih Francije,Italije inŠvice. Leta534 soFranki poraziliGodomarja II., poslednjega burgundskega kralja, ozemlje pa priključili svojemu hitro rastočemu imperiju.
Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitviFrankovskega cesarstva konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije:Kraljevina Zgornja Burgundija okoliŽenevskega jezera,Kraljevina Spodnja Burgundija vProvansi inBurgundsko vojvodstvo. Obe kraljestvi sta bili leta933 združeni, v letu1032 pa vključeni vSveto rimsko cesarstvo podKonradom II., medtem ko je v letu1003 Vojvodina prešla k francoski kroni.
V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani vClunyju,Citeauxu inVézelayu.
Medstoletno vojno je francoski kraljIvan II. raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice doSevernega morja, kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala vNizozemskih deželah, zlasti vFlandriji in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor vDijonu je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor.
Leta1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvodaKarel Predrzni. Njegova hčiMarija se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjemMaksimilijanom I. Habsburškim. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom vSenlisu. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajinoBurgundijo), ki je spet postala francoska kronska dežela,grofijo Burgundijo pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta1678 ssporazumom izNijmegna.
