Bunene (klinopisnodḪAR, fonetičnodbu-ne-ne) je bilmezopotamsko božanstvo,vezir (sukkul) in voznik sončnega bogaŠamaša, katerega je vsak dan vozil od vzhodnega obzorja ob jutranji zori do vrat v nebesa na zahodu ob večernem mraku.[1] Tako kot njegov gospodar Šamaš je imel tudi Bunene svoje svetiščeé.kur.ra ali "Hiša gora" vSiparju, sedanjem Abu Habbahu, ki ga je obnovilNabonid, zadnji kralj Novobabilonskega cesarstva.[2] Spadal je tudi vpanteoneUruka inLarse, kjer so častili njegovega gospodarja.[3]
Zdi se, da je bil Bunene sprva manjše sončno božanstvo, in bil kasneje kot Šamašev spremljevalec vključen v Šamašev kult.[4] V tej vlogi se je prvič pojavil v starobabilonskem obdobju v akadski molitvi, ki poveličuje Šamaša, in v napisu marijskega kraljaJahdun-Lima.[5] V darilni listinikasitskega kraljaMarduk-apla-iddine II. na Munnabittujevemkudurruju, s katero je Munnabittuju podaril 750 oralov zemlje, je na seznamuAjinih božjih zaščitnikov omenjen tudi Bunene. Do poznebronaste dobe je nastopal kot priprošnjik pri obredih in prerokbah, usmerjenih k Šamašu. NaTablici boga sonca kralja Nabu-apla-iddina (okoli 850 pr. n. št.) je Bunene prikazan kot darovalec oblačil in hrane, podarjene bogu Šamašu. Zgleda, da je s Šamašem in njegovo ženo Ajo tvoril sveto trojico.[6] V poznejšem novobabilonskem obdobju so ga častili v okoliciSiparja.Nabopolasar inNebukadnezar II. sta ga običajno uvrščala na peto mesto v babilonskem panteonu.[7]