| Tell-Basta Poubasti تل بسطة | |
|---|---|
 Ruševine Bubastisa | |
| Drugo ime | Bubastis Per-Bast |
| Lokacija | Tell-Basta, Guvernat Šarkija, Egipt |
| Regija | Spodnji Egipt |
| Koordinati | 30°34′22″N31°30′36″E / 30.57278°N 31.51000°E /30.57278; 31.51000 |
| Tip | naselje |
| Druge informacije | |
| Stanje | v ruševinah |
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t,bohairsko koptsko Poubasti,grškostarogrškoΒούβαστις, Boubastis[1] alistarogrškoΒούβαστος, Boubastos,[2]arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilostaroegipčansko mesto in upravno središčenoma z enakim imenom, ki je stalo obNilu v Nilovi delti vSpodnjem Egiptu. Ruševine mesta so v predmesju sodobnega mesta Zagazig. Bubastis se pogosto enači s svetopisemskim Pi-Besethom (hebrejsko פי-בסת, py-bst).[3]
Egipčansko ime Bubastisa jePr-Bȝśt.t, ki se običajno črkuje kotPer-Bast.Pr pomenihiša, drugi del imena pa je ime boginje Bast aliBastet. Ime bi se torej lahko glasiloBastetina hiša.[4]
| ||||
| Bubastis | ||||
|---|---|---|---|---|
| Egipčanski hieroglifi |
Bubastis je bil glavno mesto noma Am-Khent, 18. noma Spodnjega Egipta. Stal je južno odTanisa na vzhodnem bregu Peluzijskega rokava Nila. Mesto je bilo v domeni kelesirskega oddelka egipčanske vojaške kaste.
Ko je leta 943 pr. n. št. egipčanski prestol zasedelŠošenk I., ustanovitelj in prvi faraonDvaindvajsete dinastije, je Bubastis postal njegova prestolnica. Svoj višek je dosegel v obdobju Dvaindvajsete inTriindvajsete dinastije. Po perzijski osvojitvi Egipta podKambizom II. leta 525 pr. n. št. je začela njegova moč upadati. Z osvojitvijo se je končalaŠestindvajseta dinastija in začela perzijskaAhmenidska dinastija.
Med vladanjem Dvaindvajsete dinastije je bil Bubastis eno od najbolj upoštevanja vrednih mest v Nilovi delti.[5] V neposredni okolici južno od Bubastisa so bila zemljišča, s katerimi jePsametik I. za zasluge nagradil svojihjonske inkarske najemnike.[6]Neko II. je severno od mesta začel graditi kanal med Nilom inRdečim morjem, ki ni bil nikoli dokončan.[7] Ko so Perzijci zavzeli Bubastis, so podrli mestno obzidje.[8] Vpliv mesta se je začel postopoma zmanjševati, čeprav se je v cerkvenih letopisih še vedno omenjal kot episkopski sedež provinceAugustamnica Secunda. Bubastski kovanci so se kovali še v času rimskega cesarjaHadrijana (vladal 117-138 pr. n. št.</ref>
Bubastis je bil središča čaščenja boginje Bast,Bastet ali celo Bubastis, katero soGrki poistovetili zArtemido. Bastetina sveta žival je bila mačka, zato so boginjo pogosto upodabljali z glavo mačke ali levinje, na spominskih napisih pogosto v spremstvu bogaPtaha. Grobnice v Bubastisu so bile zato glavna deponija mumificiranih mačk v Egiptu.
Najbolj prepoznavna zgradba v mestu in nomu Bubastis je bilo Bastetino preročišče, čudovito boginjino svetišče in prizorišće letnih procesij v njeno čast. Preročišče je postalo še posebej priljubljeno in pomembno, ko so se v Nilovo delto začeli priseljevati Grki. Bastet so poistovetili z Artemido, zato je njeno svetišče privlačilo tako domačine kot tujce.
Bastetin festival je bil najbolj zabaven in veličasten od vseh festivalov v Egiptu. Herodot o njem piše:
Obširni dokumenti omenjajo imena treh krščanskihškofov iz 4. in 5. stoletja:
Decembra 1964 je egipčanski arheolog Shafik Farid na Pokopališču plemičev v Bubastisu odkril grobnicovezirja Iutija iz poznegaNovega kraljestva.
Od leta 2008 raziskuje Bubastis nemško-egiptovska skupina arheologov v okviru Projekta Bubastis. Pred tem so marca 2004 na najdišču odkrili dobro ohranjen prepisKanopskega dekreta izptolemajskega obdobja.[13]
%2c_Egypt._From_the_Amelia_Edwards_Collection._The_Petrie_Museum_of_Egyptian_Archaeology%2c_London.jpg)
