| Branka Jurca | |
|---|---|
| Rojstvo | 24. maj1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) Kopriva |
| Smrt | 6. marec1999({{padleft:1999|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})(84 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg) SFRJ_crowned.svg) Kraljevina Italija Cislajtanija |
| Poklic | pisateljica,otroška pisateljica,učiteljica,urednica, biografinja |
Branka Jurca,slovenskapisateljica inpedagoginja, *24. maj1914,Kopriva na Krasu, †6. marec1999,Ljubljana.
Poprvi svetovni vojni se je družina preselila vMaribor, kjer je obiskovala osnovno šolo in učiteljišče. Kasneje je dobila službo učiteljice vSv. Jakobu v Slovenskih Goricah.
Ob začetkudruge svetovne vojne se je preselila v Ljubljano, kjer se je že leta 1941 pridružilaOsvobodilni fronti, za kar je dobilaPartizansko spomenico. Kasneje so jo aretirali in poslali vkoncentracijsko taborišče Gonars.
Po drugi svetovni vojni je nekaj časa še opravljala učiteljski poklic, nato pa je postalaurednica otroškerevijeCiciban in kasneje revijeOtrok in družina. Po nekaj letih dela v uredništvih se je posvetila predvsem otroški in mladinski literaturi. Ustvarila je mnogomladinskih povesti, samostojnih zgodb,romanov in zbirkkrajših pripovedi.
Poročena je bila s pisateljemIvanom Potrčem.
Večina njenih del je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ta doživetja so iz resničnosti, iz dogodkov, vtisov in doživetij, ki jih je pisateljica doživela v svojem otroštvu oz. mladosti ter v obdobju poučevanja. Ker je pri pisanju znala prisluhniti sodobnem življenju mladih generacij, si je med njimi pridobila mnogo simpatij. Branka Jurca je pisala realistično pripovedno prozo iz svoje mladosti (Rodiš se samo enkrat).
Njena dela lahko delimo na: kratke sodobnepravljice (Snežaki v vrtcu, Ko Nina spi),partizanske zgodbe (Moj oče partizan, Kdaj so bili partizani veseli), književna besedila o živalih (Poredni zajček, 1:0 za zajce), opisi šolskih dogodivščin (Uhač in njegova druščina, Hišnikov dan) inkratka pripovedna proza (Ko zorijo jagode, Rodiš se samo enkrat).
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
