Zvezno mestoBonn (nemškoBundesstadt Bonn) je mesto na bregovihRena v nemški deželiSeverno Porenje - Vestfalija vNemčiji. Bonn, ki ima 330.000 prebivalcev (2021), leži v južnem delu Rensko-Rurske regije, največjega nemškega somestja alimetropolitanskega območja.
Ustanovljeno v 1. stoletju pred našim štetjem kot rimsko naselje, je Bonn eno izmed najstarejših mest v Nemčiji. Od leta 1597 do 1794 je bil Bonn glavno mesto volilnega okraja Köln in sedež nadškofje in knezoškofov iz Kölna. Leta 1949 je parlamentarni svet pripravil in sprejel nemško ustavo, temeljni zakon Zvezne republike Nemčije v Bonnu. Čeprav je bilBerlin simbolično (de jure) poimenovan za nemško glavno mesto, je bil od leta 1949 do 1990 Bonn sedež osrednjih političnih institucij (zvezne vlade, predsednika republike in parlamenta) ter takode factoglavno mestoZahodne Nemčije. Še v letih 1990 do 1999 je bil Bonn sedež vlade združene Nemčije. V znak priznanja nekdanjega statusa nemškega glavnega mesta zdaj nosi naziv "zvezno mesto" (Bundesstadt). Bonn trenutno deli status sedeža nemške vlade z Berlinom, s predsednikom, kanclerjem in številnimi ministrstvi, ki so delno še vedno prisotni v Bonnu.
V mestu je nastanjenih tudi 19 institucijZdruženih narodov (Bonn je največje središče ZN v Nemčiji), pa tudiUniverza v Bonnu (Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn).
Nagrobnik rimskega legionarja Quintusa Petiliusa SecundusaSterntor (zvezdna vrata), rekonstrukcija mestnih vrat v obzidju srednjeveškega BonnaStara mestna hiša na Marktplatz
Leta 1989 je Bonn praznoval svojo 2000-letnico. Vendar je bilo območje naseljeno že prej. O tem pričajo 14000 let star dvojni grob iz okrožja Oberkassel in jarek ter lesenepalisade, ki so bile odkrite na območju Venusberg iz okoli 4080 pr. n. št.
Zgodovina mesta pa sega v rimske čase. V približno leta 12.pred našim štetjem se zdi, daje rimska vojska tukaj namestila majhno enoto, kjer je trenutno zgodovinsko središče mesta. Še pred tem je vojska preselila člane germanske plemenske skupine povezane z Rimom,Ubiji, v Bonn. Latinsko ime za to naselje, "Bonna", lahko izhaja od imena prvotnega prebivalstva tega in mnogih drugih naselij na tem območju,Eburoni. Eburoni so bili člani velike plemenske koalicije, ki je bila učinkovito uničena v Cezarjevi vojni vGaliji 53-51 pr.n. št.. Po nekaj desetletjih je rimska vojska zapustila majhen kamp povezan z naseljem Ubijcev. V 1. stoletju je vojska nato izbrala zemljišče severno od nastajajočega mesta in izgradnjo velikega vojaškega objekta poimenovala Castra Bonnensis, to je dobesedno "Trdnjava Bonn". Prvotno zgrajena iz lesa, je bila utrdba sčasoma obnovljena v kamnu. Z dodatki, spremembami in novogradnjo, je trdnjava ostala v uporabi vojske od zadnjih dni zahodnorimskega cesarstva, sredi 5. stoletja n. št.. Strukture same so stale tudi vsrednjem veku, ko so mesto imenovali Bonnburg. Uporabljali so jihfrankovski kralji, dokler so bili na oblasti. Sčasoma so veliko gradbenega materiala ponovno uporabili pri gradnji mestnega obzidja v 13. stoletje.Sterntor (zvezdna vrata) v središču mesta so rekonstrukcija zadnjih ostankov srednjeveškegaobzidja.
Bonnska rimska utrdba je bila največja trdnjavo svojega tipa, znana izantičnega sveta, to je utrdba zgrajena za namestitev celotnecesarske legije in pomožnega osebja. Utrdba je zajemala površino približno 250.000 kvadratnih metrov. Med zidovi je bila gosta mreža ulic in množica objektov, velikosti glede na položaj lastnika in častniške četrti dovojašnic, hlevov in vojaškega zapora. Med legijami, ki so bile nameščene v Bonnu je bila najbrž najdlje "1.", to jeI. legija Minervia (Prima Legio Minervia). Enote iz Bonnske legije so bile bila napotene v vojne na območju današnje Alžirije, ruske republike Čečenije.
Glavnarimska cesta, ki je povezovala pokrajinski prestolniciKöln inMainz je potekala skozi trdnjavo, kjer se je pridružila glavni cesti trdnjav (zdajRömerstraße). Nekoč skozi Južna vrata, je cesta Köln, Mainz se je cesta nadaljevala, kar so zdaj ulice poimenovane Belderberg, Adenauerallee, itd.. Na obeh straneh ceste so lokalna naselja,Bonna, prerasla v veliko rimsko mesto.
V pozni antiki so velik del mesta najbrž uničili roparski vsiljivci. Preostalo civilno prebivalstvo se je zateklo v notranjost utrdbe skupaj s tukaj nameščenimi ostanki čet. V zadnjih desetletjih rimske vladavine so vojaki sodelovali s frankovskimi poglavarji. Ko je prišel konec so ti vojaki preprosto prenesli svojo pripadnost novim barbarskim oblastnikom, frankovskim kraljem. Iz utrdbe, Bonnburg, kot tudi iz novega srednjeveškega naselja usmerjenega na jug, kjer je kasneje nastal Bonski Münster, je zraslo srednjeveško mesto Bonn. Lokalne legende nastale v tem obdobju, govorijo o imenu vasi, ki naj bi prišlo odsv. Bonifacija, prekoljudske latinščine *Bonnifatia, vendar se je izkazalo, da je to mit.
Med 11. in 13. stoletjem je bila zgrajena cerkev vromanskem slogu,Bonnski Münster, leta 1597 pa Bonn postane sedežnadškofije iz Kölna. Mesto je pridobilo večji vpliv in se bistveno povečalo.
Med obleganjem leta 1689 je bil Bonn predmet velikega bombardiranja.Obleganje Bonna je potekalo v časudevetletne vojne, ko so silenizozemske republike in volilni knez Brandenburga oblegali in zajeli Bonn. To je bil del kampanje Porenje v kateri se je Brandenburg spopadal kot del Velikega zavezništva protiLudviku XIV.. Po pojavu Ludvika v Porenju, se je oblikovala koalicija držav, ki se je uprla francoski hegemoniji.
Volilni knez Clemens Avgust (vladal 1723-1761) je odredil gradnjo vrstebaročnih zgradb, ki še vedno dajejo mestu svoj značaj. Še en nepozaben vladar je bil nadvojvodaMax Franz Avstrijski (vladal 1784-1794), ki je ustanovil univerzo in zdraviliško četrtBad Godesberg. Poleg tega je bil mecen mladegaLudwiga van Beethovna, ki je bil rojen v Bonnu leta 1770; volilni knez je financiral skladateljevo prvo potovanje naDunaj.
Leta 1794 so mesto zasegli francoski vojaki in je postalo delprvega francoskega cesarstva. Leta 1815 sledijonapoleonske vojne, Bonn postane del KraljevinePrusije. Kot del pruske province Porenja, je mesto postalo del nemškega cesarstva leta 1871 v času pruske združitve Nemčije. Bonn je bil v teh letih le malo pomemben.
Meddrugo svetovno vojno je Bonn pridobil na vojaškem pomenu zaradi svoje strateške lege ob reki Ren, ki je bila naravna oviro za enostaven vdor nemške vojske v osrčje zahoda. Zavezniške enote, ki so prodirale proti Nemčiji, so dosegle Bonn 7. marca 1945 in 1. pehotna divizija ZDA je zajela mesto v bitki 8.-9. marca 1945.[2]
Po drugi svetovni vojni, je bil Bonn v britanski okupacijski coni in leta 1949 postal de factoglavno mesto novoustanovljeneZvezne republike Nemčije (de jure glavno mesto Zvezne republike Nemčije skozi leta delitve hladne vojne je bil vedno Berlin). Izbira Bonna je bila dosežena predvsem zaradi zagovarjanja prvega kanclerja Zahodne Nemčije,Konrada Adenauerja, nekdanjega kölnskega župana, po rodu iz tega območja. In to kljub dejstvu, da jeFrankfurt že imel potrebne objekte in je bila uporaba Bonna, ocenjena na 95 milijonov nemških mark, dražja od uporabe Frankfurta. Vendar pa so Adenauer in drugi vidni politiki menili, da bi glavno mesto v večjem mestu, kot sta Frankfurt ali Hamburg, pomenil stalnost in zmanjšal podporo v Zahodni Nemčiji za združitev.
Zaradi svoje relativno majhne velikosti za glavno mesto, so včasih Bonn v šali imenovali kotBundeshauptstadt ohne nennenswertes Nachtleben (zvezno glavno mesto brez omembe nočnega življenja) aliBundesdorf (zvezna vas.)[3] V obdobju po drugi svetovni vojni / obdobju hladne vojne je bilo veleposlaništvo ZDA v Bonnu največje.[4]
Združitev Nemčije leta 1990 je znova določila Berlin za glavno mesto. Ta odločitev pa ni predpisala da bi premikali tudi politične institucije republike. Določitev Berlina kot glavnega mesta Združene Nemčije je bila močno povezana s cesarsko Nemčijo, Weimarsko republiko in bolj nemirno z nacistično Nemčijo. Zdelo se je, da se nova mirno združena Nemčija ne bi smela navezati na mesto, povezano s takšnimi spomini na vojno. Poleg tega je bil Bonn bližje Bruslju, sedežu Evropske unije.
Medtem ko sta se vlada in parlament preselila v Berlin, je kot kompromis, nekaj ministrstev (kot obrambno in kmetijsko) v veliki meri ostalo v Bonnu, s samo najvišji uradniki so šli v Berlin. Tako je ostal Bonn drugo, neuradno glavno mesto z novim naslovom "Zvezno mesto" (Bundesstadt). Več kot 8.000 od 18.000 zveznih uradnikov je ostalo v Bonnu.[5]
Trenutno v bonnskem gospodarstvu igra pomembno vlogo zasebni sektor. Bonn ima četrto najvišjo tržno kapitalizacijo med nemškimi mesti. S sedežem DHL, T-Mobile in drugimi uglednimi družbami so menedžerji nadomestili javni sektor.
Na prehodu iz regije nižje Porenje do območja Spodnje Porenje, ki ga zaznamujejo Godesbergerški renski lijak, ki se nahaja na jugozahodu severnega Porenja-Vestfalije, leži mesto Bonn. Na 141,2 kvadratnih kilometrov se razteza na obeh straneh Rena. Levi breg predstavlja približno tri četrtine vseh okrožij.
Na jugu in zahodu, na vznožju hriba Eifel, obkroža mesto Krajinski park Porenje, ki mu pripada obsežen gozd Kottenforst. Severno od Bonna se renska dolina odpre v tako imenovan Kölnski zaliv, nizka ravna renska terasa. Reka Sieg je naravna meja na severovzhodu, pogorje Siebengebirge pa na vzhodu in jugovzhodu. Jugovzhodno od Bonna se razteza Westerwald.
Največja širitev mestnega območja gre v smeri sever-jug in znaša 15 kilometrov, v smeri vzhod-zahod je 12,5 km. Meja mesta je dolga 61 kilometrov.
Na desni strani Rena je Ennert, severni obronki Siebengebirge, Paffelsberg visok 194,8 m je najvišja točka v mestu Bonn. Najnižja točka je na nadmorski višini 45,6 m blizu Kemper Werth pri sotočju Siega.
Bonn je razdeljena v štiri občine, ki so sestavljene iz skupno 51 okrožij.[6] Vsako okrožje ima svoj svet z županom. Mesto ima tudi 65 statističnih okolišev, od katerih so nekatera istovetna z okrožji po imenu in velikosti. Bonn je razdeljen za potrebe Občinske statistike v devetih okrožjih: Bonner Zentrumsbereich, Bonn-Südwest, Bonn-Nordwest, Bundesviertel, Godesberger Zentrumsbereich, Godesberger Außenring, Beueler Zentrumsbereich, Beueler Außenring in Hardtberg.[7]
Langer Eugen, center UN kampusaTrdnjava GodesburgDvorni park,palača knezoškofa, kjer je glavna zgradba Bonnske univerze. V ozadju stolpi Bonn Minstra.Stolp Pošte, sedež Deutsche Post/DHL ExpressKraljevi muzej
Beethovnova rojstna hiša se nahaja v Bonngasse v bližini tržnice. Blizu je tudi Stara mestna hiša zgrajena leta 1737 v rokoko slogu, pod vladavino Clemensa Avgusta Bavarskega. Uporablja se za sprejeme gostov mesta in kot urad župana. V bližini je palačaKurfürstliches Schloss, zgrajena kot prebivališče volilnega kneza in zdaj glavna zgradba Bonnske univerze.
Poppelsdorfer Allee je pot s kostanji, po kateri je potekal prvi konjskitramvaj. Povezuje palači Kurfürstliches Schloss inPalača Poppelsdorfer, ki je bila zgrajena kot prebivališče volilnih knezov v prvi polovici 18. stoletja in kjer je zdaj botanični vrt. To os je prekinila železniška proga in zgradba glavne železniške postaje, zgrajena leta 1883/84.
Beethovnov spomenik stoji na Münsterplatz, kjer je tudi Bonnski minister, ena najstarejših nemških cerkva.
Tri najvišje stavbe v mestu so radijski stolp WDR v Bonn-Venusbergu (180 m), sedež v Deutsche Post imenovanPost Tower (162,5 m) in nekdanja stavba nemškega parlamentaLanger Eugen (114,7 m ) zdaj nova lokacija kampusa ZN.
Center Bonna je obdan s številnimi tradicionalnimi mesti in vasmi, ki so bile neodvisne do pred nekaj desetletji. Ker je veliko teh skupnosti že vzpostavilo svoje stike in partnerstva pred regionalno in lokalno reorganizacijo leta 1969, ima Zvezno mesto Bonn zdaj gosto mrežo partnerstev z evropskimi partnerskimi mesti.
Okrožje Bad Godesberg je vzpostavilo partnerstvo s: Saint-Cloud v Franciji, Frascati v Italiji, Windsor in Maidenhead v Angliji in Kortrijk v Belgiji; sporazum o prijateljstvu je bil podpisan z mestom Yalova v Turčiji.
Okrožje Beuel na desnem bregu reke Ren in mestna četrt Hardtberg sta partnerja z mesti v Franciji: Mirecourt in Villemomble.
Poleg tega je mesto Bonn razvilo koncept mednarodnega sodelovanja in vzdržuje v trajnostni razvoj usmerjena projektna partnerstva še poleg tradicionalnih pobratenj, med drugim z Minskom v Belorusiji, Ulan Batorjem v Mongoliji, Buharo v Uzbekistanu, Chengdujem na Kitajskem in La Pazom v Boliviji.
↑Stanton, Shelby,World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946 (Revised Edition, 2006), Stackpole Books, p. 76.
