| Bojan Kraut | |
|---|---|
 Bojan Kraut (1988) | |
| Rojstvo | 12. april1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Kamnik |
| Smrt | 22. avgust1991({{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})(83 let) Ljubljana |
| Državljanstvo | .svg) SFRJ.svg) Kraljevina Jugoslavija.svg) Avstro-Ogrska |
| Poklic | strojni inženir, inženir |
Bojan Kraut [bójan kráut],slovenskiinženir strojništva,zaslužni profesorUniverze v Ljubljani in častni doktorFakultete za strojništvoUniverze v Mariboru, *12. april1908,Kamnik, †22. avgust1991,Ljubljana.
Kraut je osnovno šolo obiskoval v rojstnem mestu. Na realki v Ljubljani je leta 1926 maturiral, zatem pa leta 1932 nazagrebški univerzi še diplomiral izstrojništva. Najprej se je zaposlil v pomorskem arzenalu vTivtu,Boka Kotorska, od leta 1933 pa je bil konstruktor v Strojnih tovarnah in livarni v Ljubljani. Hkrati je bil v takratnem Zavodu za strojništvoTehniške fakultete v Ljubljani asistent. Leta 1937 si je pridobil status pooblaščenega inženirja, njegova naslednja zaposlitev pa je bila vSlavonskem Brodu. Kot konstruktor v tamkajšnji Tovarni vagonov, mostov in lokomotiv je napredoval v obratnega inženirja in vodjo orodjarne. Po osvoboditvi je postal vodja obnove, saj je bila tovarna med2. svetovno vojno zelo poškodovana.
Zatem je sodeloval v polaganju temeljev nove slovenske strojne industrije. Najprej je vodil demontažo obdelovalnih strojev v dveh nemških tovarnah, ki sta biliJugoslaviji dodeljeni v okviru vojne odškodnine ter pri organiziranju in gradnjiTovarne avtomobilov in motorjev TAM vMariboru in nazadnje tudi kot tehnični direktor ljubljanskegaLitostroja.
Po vojni je bil med prvimi profesorji takratneTehniške fakultete Univerze v Ljubljani (1946 izredni, 1962 redni); predaval jetehnologijokovin, tirniška vozila in termotehniko. Poleg tega je bil tudi prodekan,dekan, predsednik fakultetnega sveta in ravnatelj Inštituta za strojništvo. Leta 1977 je bil med prvimi imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani, 1984 pa še za častnega doktorja Univerze v Mariboru.
Znan je bil po svojem sistematičnem delu za strojniško literaturo, odstandardov do strokovne revije. Že leta 1953 je pripravil prvo skupino Litostrojskih standardov, drugo leta 1955, zatem je bil strokovni urednik za strojništvo priTehnički enciklopediji Leksikografskega zavoda vZagrebu. Eden od dveh njegovih najpomembnejših prispevkov je bila priprava izdajanjaStrojniškega vestnika, delo pa je potekalo pod okriljem Društva (danes Zveze) strojnih inženirjev in tehnikov. Vodil in urejal ga je 30 let. Drugi in morda še pomembnejši prispevek pa jeStrojniški priročnik, po njegovi smrti preimenovan vKrautov strojniški priročnik, največja slovenska strokovna uspešnica.
