Movatterモバイル変換

[0]ホーム
URL:

Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Bizmut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kemijski element, simbol Bi z vrstnim številom 83Predloga:SHORTDESC:Kemijski element, simbol Bi z vrstnim številom 83
Bizmut, 83Bi
Bizmut
IzgovarjavaIPA: [ˈbiːzmut]
Videzbleščeč rjavkast srebrn
Standardna atomska teža Ar, std(Bi)208,98040(1)[1]
Bizmut vperiodnem sistemu
VodikHelij
LitijBerilijBor (element)OgljikDušikKisikFluorNeon
NatrijMagnezijAluminijSilicijFosforŽveploKlorArgon
KalijKalcijSkandijTitan (element)VanadijKromManganŽelezoKobaltNikeljBakerCinkGalijGermanijArzenSelenBromKripton
RubidijStroncijItrijCirkonijNiobijMolibdenTehnecijRutenijRodijPaladijSrebroKadmijindijKositerAntimonTelurJodKsenon
CezijBarijLantanCerijPrazeodimNeodimPrometijSamarijEvropijGadolinijTerbijDisprozijHolmijErbijTulijIterbijLutecijHafnijTantalVolframRenijOsmijIridijPlatinaZlatoŽivo srebroTalijSvinecBizmutPolonijAstatRadon
FrancijRadijAktinijTorijProtaktinijUran (element)NeptunijPlutonijAmericijKirijBerkelijKalifornijAjnštajnijFermijMendelevijNobelijLavrencijRaderfordijDubnijSiborgijBorijHasijMajtnerijDarmštatijRentgenijKopernicijNihonijFlerovijMoskovijLivermorijTenesOganeson
Sb
↑
Bi
↓
Mc
svinec ←bizmut →polonij
Vrstno število(Z)83
Skupinaskupina 15 (pniktogeni)
Periodaperioda 6
Blok blok p
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p3
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Faza snovipri STPtrdnina
Tališče271,5 °C
Vrelišče1564 °C
Gostota (blizu s.t.)9,78 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)10,05 g/cm3
Talilna toplota11,30 kJ/mol
Izparilna toplota179 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,52 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa)1101001 k10 k100 k
pri T (°C)6687688921.0521.2651.562
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −2, −1, +1, +2,+3, +4, +5 (rahlokisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,02
Ionizacijske energije
  • 1.: 703 kJ/mol
  • 2.: 1610 kJ/mol
  • 3.: 2466 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 156 pm
Kovalentni polmer148±4 pm
Van der Waalsov polmer207 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte bizmuta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna struktura ​romboedrična[2]
Rhombohedral kristalna struktura za bizmut
Hitrost zvoka tanka palica1790 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek13,4 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost7,97 W/(m⋅K)
Električna upornost1,29 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik
Magnetna susceptibilnost−280,1·10−6 cm3/mol[3]
Youngov modul32 GPa
Strižni modul12 GPa
Stisljivostni modul31 GPa
Poissonovo razmerje0,33
Mohsova trdota2,25
Trdota po Brinellu70–95 MPa
Številka CAS7440-69-9
Zgodovina
OdkritjeArabiski aliministi (pred 1000 n.št.)
Najpomembnejšiizotopi bizmuta
Izo­topPogos­tostRazpolovni čas(t1/2)Razpadni načinPro­dukt
207Bisint.31,55 letβ+207Pb
208Bisint.3,68×105 letβ+208Pb
209Bi100%2,01×1019 letα205Tl
210Bisled5,012 dβ−210Po
α206Tl
210mBisint.3,04×106 letIT210Bi
α206Tl
Kategorija Kategorija: Bizmut
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Bizmut

Bizmut jekemijski element s simbolomBi vperiodnem sistemu invrstnim številom 83. Znan je že iz antičnih časov, kjer so ga pogosto zamenjevali skositrom insvincem.

Bizmut je zelo redek, večinoma je kemijsko vezan, po navadi v manjših količinah spremlja svinčene rude. Tvori naslednja minerala:bizmutin (bolj znan kot bizmutov sijajnik; Bi2S3) in bizmutov oker (bizimit; Bi2O3).

Spojine elementa

[uredi |uredi kodo]
  • Bizmutov(III) oksid (Bi2O3): rumen prah, pri segrevanju postane rjavo rdeč; nastane pri gorenju na zraku in ni topen v vodi.
  • Bizmutov(III) hidroksid (Bi(OH)3): bel, ni amorfen.
  • Bizmutov(III) klorid (BiCl3): nastaja pri reakciji med bizmutom in klorom, ki v vodi hidrolizira: BiCl3 + H2O → BiClO + 2HCl.
  • Bizmutov(III) ion je obstojen le v močno kislih raztopinah; pri dodatku natrijevega hidroksida nastane bizmutov(III) oksid trihidrat – Bi2O3 · 3H2O.
  • Bizmutov(III) nitrat (Bi(NO3)3), bolj znan kot Bi(NO3)3 · 5H2O: brezbarven, lahkotopni kristali. Pri razredčevanju izpade bizmutov oksidnitrat, bizmutil nitrat (BiONO3), bel prašek.
  • Bizmutov(III) sulfid (Bi2S3): z vodikovim sulfidom iz zmerno kislih bizmutovih soli se obori kot rjava oborina; v raztopini hidroksidov se ne raztaplja.
  • Bizmutove(V) spojine (bizmutove spojine z oksidacijskim številom +5) so neobstojne in močni oksidanti.

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. ↑Meija, Juris; in sod. (2016).»Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«.Pure and Applied Chemistry.88 (3): 265–91.doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. ↑Cucka, P.; Barrett, C. S. (1962). »The crystal structure of Bi and of solid solutions of Pb, Sn, Sb and Te in Bi«.Acta Crystallographica.15 (9): 865.doi:10.1107/S0365110X62002297.
  3. ↑Weast, Robert (1984).CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110.ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

[uredi |uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Bizmut
Poglejte si besedobizmut v Wikislovarju, prostem slovarju.
Poglejte si besedobizmut v Wikislovarju, prostem slovarju.
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Stub icon

Ta članek okemičnem elementu ješkrbina. Pomagajte Wikipediji in garazširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bizmut&oldid=5480777«
Kategorije:
Skrite kategorije:
[8]ページ先頭
©2009-2025 Movatter.jp