Biši alibi ši je bitje iz kitajskemitologije, eden od devetih sinov zmajskega kralja, upodobljeno kotzmaj z oklepomželve. Kamniti kipi bišija se v kitajski kulturi že več stoletij uporabljajo kot okrasni podstavek za spominskestele in plošče,[1] zlasti v pogrebnih kompleksih poznejših cesarjev in v spomin na pomembne dogodke, kot je cesarski obisk ali obletnica zmage v drugi svetovni vojni. Uporabljajo se tudi za podnožja mostov in obokov.[2] Kipi bišija se tradicionalno podrgnejo za srečo, kar lahko povzroči njihovo obrabo.[3] Bišije se najde po vsejVzhodni Aziji in ruskemDaljnem vzhodu.
Biši z zmajevo glavo na spominski steli cesarja Čjanlonga na Mostu Marca Pola v PekinguBiši v podstavku Šjanske stele
Običaj postavljanja stel na želvah je nastal najpozneje v začetku 3. stoletja v poznidinastiji Han. Raziskava iz leta 1957 kaže, da je najstarejša obstoječa stela na želvi tista na grobnici Fan Mina v okrožju Lušan vSečuanu.[4] Zgodovinarji se strinjajo, da je bila postavljena leta 205.[5][6][7] Stela ima zaobljen vrh z motivom zmaja v nizkem reliefu, predhodniku dveh prepletenih zmajev, zelo pogostih tudi na stelah dinastij Ming in Čing več kot tisoč let kasneje.[4][8]
V zbirki muzeja Nandžinga jehunping (pogrebni vrč za dušo) iz leta 272 z miniaturno arhitekturno kompozicijo na vrhu, ki med drugim prikazuje želvo, ki nosi stelo. Stelo je postavil Čangša, guverner dinastije Džin v čast lokalnemu veljaku.[9]
Morda najbolj znan ohranjen zgodnji primer tega žanra je skupina štirih želv s stelami v mavzoleju Šjao Šuja (475–518), mlajšega brataVuja, prvega cesarja iz dinastijeLiang, najden blizuNandžinga.[10][11][12]
Tradicija bišija je cvetela v času dinastij Ming in Čing. Ustanovitelj dinastije Ming, cesarHongvu, je v prvem letu po razglasitvi dinastije (1368) objavil predpise, ki so dovoljevali stele na želvah samo višjim slojem in mandarinom. Leta 1396 je pravila zaostril in postavljanje takšnih stel dovolil samo najvišjemu plemstvu in najvišjemu uradništvu. Z istimi predpisi so bili predpisani tudi tipi zmajev na kroni stele ter vrsta in število drugih kipov na grobišču.[13]
Sodoben spomenik v Pekingu, postavljen leta 1995
V mavzoleju cesarja Hongvuja je ogromen biši s tako imenovano Šengdejsko stelo, ki pozdravlja obiskovalce v paviljonu Sifangčeng ob vhodu v kompleks mavzoleja. Tri stoletja pozneje (1699) je cesar Kangši iz dinastije Čing med obiskom Nandžinga prispeval drugo želvo s stelo, ki hvali ustanovitelja dinastije Ming in ga primerja z ustanoviteljema velikih dinastij Tang in Song.[14][15]
Tradicijo stel na želvah cesarja Hongvuja so nadaljevali cesarji kasnejših dinastij Ming in Čing, katerih mavzoleje običajno krasijo tudi stele na bišijih.
Premier Republike Kitajske Tan Jankaj (1880–1930) je s stelo pri templju Linggu pri Nandžingu posmrtno počastil celo samooklicanega cesarja Juan Šikaja, čigar stelo so uničili med socialistično revolucijo.
Občasno je bil z bišijem počaščen tudi kak tuj voditelj države, na primer brunejski sultan Abdul Madžid Hasan, ki je umrl med obiskom Kitajske leta 1408.[16]
Ko so leta 1625 v Šjanu izkopali starodavno krščansko stelo, so jo postavili na hrbet želve. Leta 1907 je bila ta tako imenovana Šjanska stela skupaj z želvo prestavljena v muzej Gozd stel.[17][18]
Med sodobnimi arheološkimi izkopavanji in gradbenimi deli še vedno odkrivajo dolgo izgubljene bišije. Med najbolj izjemnimi najdbami je ogromna 1200 let stara kamnita želva iz Džengdinga, provincaHebej, odkrita junija 2006. Dolga je 8,4 m, široka 3,2 m in visoka 2,6 m in tehta 107 ton. Želvo so preselili v džendinški tempelj Kaijuan.[19]
Stela Vinh Lang iz Le Taj Tojevega mavzoleja, postavljena leta 1433Želva v Thien Mujevem templju v Hueju, Vietnam postavljena leta 1715[20]
Koncept stele na želvi in okronanega zmaja so zgodaj sprejele tudi severne kitajske sosede. Najzgodnejši ohranjeni spomenik izTurškega kaganata je tako imenovana Bugutska stela iz poznega 6. stoletja. Stala je v provinci Arkangaj v zahodni Mongoliji. Na njej je sogdijski in najverjetneje brahmanski mongolski napis. Stela je zdaj v glavnem mestu province Cecerlegu.[21][22] Po mnenju turškega raziskovalca Cengiza Alyilmaza je ravno ta stela vplivala na graditelje pomembnih stel iz 8. stoletja s staroturškimi napisi, od katerih so mnoge stale na želvah.[22][23] Med slednjimi je verjetno najbolj dostopna stela Terhin-Gol Bajančur kana, postavljena leta 753, ki je zdaj v Mongolski akademiji znanosti vUlan Batorju.[24]
Spomenike na želvah so postavljali tudi vdžurčenski dinastijiDžin in mongolski dinastijiJuan. Nekaj se jih je ohranilo v ruskemUssurijsku in mongolskemKarakorumu.
NaJaponskem se stela na želvah najdejo predvsem na grobovih uglednih osebnosti iz obdobja Kamakura (1185–1333), zlasti v mestuKamakura. Drugo veliko zbirko stel na želvah iz 17. do 19. stoletja je mogoče videti na pokopališču Tottori zunaj Tottorija. Na splošno se zdi, da takšne stele niso bile posebej priljubljene ne prej ne kasneje.
VKoreji so znane stele na želvah iz obdobju treh korejskih kraljestev.[25] Ohranjeni so tudi tovrstni spomeniki iz kasnejše dinastijeGorjeo.[26]
Dolgo tradicijo stel na želvah ima tudiVietnam. Postavljali so jih v spomin na cesarje, kot je bil Le Thaj Toja, in diplomantekonfucijanske akademije v Templju književnosti vHanoju.
↑Falco Howard, Angela; Song, Li; Hung, Wu; Hong, Yang (2006),Chinese Sculpture, Yale University Press and Foreign Languages Press, str. 163–165, photo in Fig. 2.63,ISBN0-300-10065-5
↑Dien, Albert E. (2007),Six dynasties civilization, Early Chinese civilization series, Yale University Press, str. 190,ISBN978-0-300-07404-8. A reconstruction of the original form of the ensemble is shown in Fig. 5.19.
↑明孝陵两大“碑石之谜”被破解] [Solving the two great riddles of the Ming Xiaoling's stone tablets].People's Daily (v kitajščini). 13. junij 2003. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 18. oktobra 2012. Quote regarding the Kangxi's stele text and its meaning: "清朝皇帝躬祀明朝皇帝 ... 御书“治隆唐宋”（意思是赞扬朱元璋的功绩超过了唐太宗李世民、宋高祖赵匡胤）"; regarding the dimensions of the stele and its tortoise: "康熙御碑孝陵碑殿中部主碑，是清康熙三十八年（1699年）由康熙皇帝爱新觉罗·玄烨所立，高3.85米，宽1.42米，上阴刻楷书“治隆唐宋”4字，字径0.68米，碑座为石制龟趺，高1.06米。"
Segalen, Victor (2007), Billings, Timothy James; Bush, Christopher (ur.),Stèles, Volume 1, Wesleyan Poetry Series, Wesleyan University Press,ISBN978-0-8195-6832-8 Includes Segalen's original text and the English translation Timothy James Billings and Christopher Bush. The original was published in 1912; its text can be also found athttp://www.steles.net/Arhivirano 2010-12-30 naWayback Machine.
杨静荣 (Yang Jingrong);刘志雄 (Liu Zhixiong) (2008),龙的繁衍与附会——龙生九子 [Dragon's derived and associated creatures: The nine children of the dragon)],龙之源 [The Origin of the Dragon],中国书店,ISBN978-7-80663-551-3 (Section 1,Section 2,Section 3).
.jpg)
