Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Berberi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
  • Berberi
  • Amazigi
Imaziɣen,ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ,ⵎⵣⵗⵏ
arabskoأمازيغ
Skupno število pripadnikov
50–70 milijonov[1][2][3][4]
Regije z večjim številom pripadnikov
Marokood ~18 milijonov[5] do ~20 milijonov
Alžirijaod 9 do ~13 milijonov[6]
Mavretanija2,9 milijona(2,768,000[7] & 115,000[8])
Niger2,6 milijona[9]
Francijane več kot 2 milijona[10]
Mali850.000[11]
Libija600.000[12]
Belgija500.000(vključno s potomci)[13]
Nizozemska467.455(vključno s potomci)[navedi vir]
Burkina Faso406.271[14]
Tunizija117.783[15]
Egipt23.000[16] or 1,826,580[4]
Kanada37.060(vključno z mešanimi predniki)[17]
Norveška4500(vključno s potomci)[navedi vir]
Izrael3500[18]
Združene države Amerike1325[19]
Kanarski otoki~neznano[20]
Jeziki
Berberski jeziki (Tamazight), tradicionalno pisan v pisaviTifinagh, tudiberberska latinska pisava;
magrebska arabščina
Religija
Pretežnosuniti.
manjšineIbaditi,šiiti,krščanstvo (pretežnokatolicizem),[21][22]Judaizem, intraditionalno verovanje
Sorodne etnične skupine
Arabski-Berberi,Kabile,drugi afro-azijska ljudstva[23][24][25][26][27][28]

Berberi aliImazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina:Amaziɣ,ⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵎⵣⵗ;arabskoأمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem vMaroku,Alžiriji,Tuniziji inLibiji ter v manjšem obsegu vMavretaniji, na severuMalija, in v severnemNigru. Manjše berberske populacije najdemo tudi vBurkini Faso in egiptovskiOazi Siva. Zgodovinsko so narodi Berberov ali Amazigov govorili berberski jezik, ki je vejaafroazijske jezikovne družine.[3]

Ime

[uredi |uredi kodo]

BesedaBerber prihaja izgrškoβάρβαρος (barbarospl.βάρβαροιbarbaroi) kar je v antični Grčiji pomenilo 'ne-grško-govoreči' ali 'ne-grško ljudstvo'.[29] Vantiki insrednjem veku soGrki,Rimljani inBizantinci vsi uporabljali besede podobne kotBerber za poimenovanje različnih plemen, ki so poseljevala Veliko Libijo (to je območje, ki se sedaj imenujeSeverna Afrika) in na katerem kasneje najdemo Berbere. Berberi soMavri kot jih navajaMozarabska kronika iz leta 754 v časuarabskega osvajanja Španije,Mavri so postali, od 11. stoletja vsestranski izraz 'Mavri' (španskoMoros) v dokumentihkrščanskih iberskih kraljestev, ki se nanaša naAl Andaluz, Severno Afriko in na muslimane na sploh.

Zgodovina

[uredi |uredi kodo]

Antika

[uredi |uredi kodo]
Berberske kraljevine vNumidiji, okoli leta 220 pr. n. št. (zeleno: Masesili pod Sifaksom; zlata: Masili pod kraljem Galo, očetom Masinise; dalje na vzhod: mestna država Kartagina)
RokoborbaHerakleja z libijskim velikanomAntejem
Masinisa (ok. 240 – ok. 148), KraljNumidije,berberski in rimski napis

Velika plemena Berberov v klasični antiki (ko so bili pogosto znani kot stari Libijci)[30] naj bi bila tri (približno, od zahoda proti vzhodu): Mavri,Numidijci blizu Kartagine inGetuli. Mavri so naseljevali skrajni zahod (Tingiška Mavretanija, zdaj Maroko in osrednja Alžirija).[31] Numidijci so zasedli regije med Mavri inmestno državo Kartagino. Tako Mavri kot Numidijci so imeli veliko stalno naseljeno prebivalstvo, ki je živelo v vaseh, njihova ljudstva pa so obdelovala zemljo in pasla črede. Getuli so živeli na bližnjem jugu, na severnem robuSahare in so bili manj stalno naseljeni, s pretežnopastirskimi elementi.[32][33]Feničani so sčasoma ustanovili strateška kolonialna mesta na številnih berberskih območjih, vključno z območji zunaj današnje Tunizije, kot so naselja Oea,Leptis Magna,Sabrata (v Libiji),Volubilis,Chellah inMogador (zdaj v Maroku). Sčasoma je številčna in vojaška premoč (najboljši jezdeci konj) omogočil berberskim kraljevinam, da so Kartagini vsilili plačevanjetributa, kar se je nadaljevalo vse do 5. stoletja pr. n. št. in vključevalo tudi medsebojne poroke s Punsko aristokracijo. V 5. stoletju pr. n. št. je Kartagina razširila svoje teritorij, ko je zasedlapolotok Bon in rodovitno dolino rekeMedžerda,[34] in kasneje vzpostavila kontrolo nad proizvodnimi kmetijami na 100 km področju.[35]

Berberi so s časom postali neprostovoljni 'gostje' priseljencem iz vzhoda, in bili prisiljeni sprejeti nadvlado Kartagine za več stoletij. Berberi so bili zato neprestano v uporu, in leta 396 pr. n. št. se je zgodila velika vstaja in oblegali so Kartagino. Čeprav je Berberov v nekem trenutku 200.000, so podlegli lakoti, njihovim voditeljem so ponudili podkupnino in postopoma so se razšli. Berberi se tudi niso asimilirali. V času dolgeDruge Punske vojne (218–201 pr. n. št.) medKartagino inRimom se je berberski kraljMasinisa (ok. 240 – ok. 148 pr. n. št.) pridružil rimskemu generaluScipionu, kar je pripomoglo k končanju vojne s porazom Kartagine pri krajuZama, ne glede na to, da je sile Kartagine vodil proslavljeni generalHanibal; pod drugi strani pa se je berberski kralj Sifaks (um. 202 pr. n. št.) odločil stopiti na stran Kartagine.

Ta članek vsebujetifinaško besedilo. Brez ustreznepodpore za prikaz boste namestočrk tifinaga morda videlivprašaje, kvadratke ali druge znake.


Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. Steven L. Danver (10. marec 2015).Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues. Routledge. str. 23.ISBN 978-1-317-46400-6.
  2. »Berbersko ljudstvo«. Pridobljeno 17. avgusta 2016.
  3. 3,03,1»North Africa's Berbers get boost from Arab Spring«. Fox News. 5. maj 2012. Pridobljeno 8. decembra 2013.
  4. 4,04,1Bhatia, Tej K.; Ritchie, William C. (2006).The Handbook of Bilingualism. John Wiley & Sons. str. 860.ISBN 0631227350. Pridobljeno 16. julija 2016.
  5. Peter Prengaman:Morocco's Berbers Battle to Keep From Losing Their Culture / Arab minority forces majority to abandon native language, Chronicle Foreign Service, March 16, 2001, on sfgate.com.
  6. »Algeria reinstates term limit and recognises Berber language«.BBC News. 7. februar 2016.
  7. Scholastic Library Publishing (2005).Lands and Peoples: Africa. Grolier. str. 135.ISBN 0717280241. Pridobljeno 17. avgusta 2016.; Mavri 80% populacije od 3,460,000
  8. Joshua Project.»Tuaregi, Tamašeki v Mavritaniji«.
  9. »The World Factbook«.Central Intelligence Agency. Pridobljeno 8. oktobra 2016., Niger: 11% od 23.6 milijona
  10. Les langues de France: un patrimoine méconnu, une réalité vivanteArhivirano 2014-09-29 naWayback Machine., originally published by CultureComm unication.gouv.fr.
  11. »Mali«. The World Factbook. 5. november 2021.
  12. Zurutuza, Karlos,Libya's Berbers fear ethnic conflict, Aljazeera, pridobljeno 11. novembra 2021
  13. Truong, Nicolas (23. marec 2016).»Au cœur des réseaux djihadistes européens, le passé douloureux du Rif marocain«.Le Monde.fr (v francoščini).ISSN 1950-6244. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  14. »The World Factbook«.Central Intelligence Agency. Pridobljeno 12. oktobra 2021., Burkina Faso: 1.9% od 21.4 milijona
  15. Tunisia Population. (2020-02-17). Retrieved 2020-02-27[mrtva povezava][mrtva povezava]
  16. Joshua Project.»Berber, Siwa in Egypt«.
  17. Government of Canada, Statistics Canada (8. februar 2017).»Census Profile, 2016 Census – Canada [Country] and Canada [Country]«.www12.statcan.gc.ca.
  18. Moshe Shokeid:The Dual Heritage: Immigrants from the Atlas Mountains in an Israeli Village. Manchester University Press, 1971.
  19. US Census Bureau.»The Arab Population: 2000«(PDF). Pridobljeno 5. maja 2013.
  20. Gran Enciclopedia Virtual Islas Canarias.»EL PROBLEMA DE LA PERVIVENCIA GUANCHE«. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  21. Miller, Duane Alexander; Johnstone, Patrick (2015).»Believers in Christ from a Muslim Background: A Global Census«.Interdisciplinary Journal of Research on Religion.11 (10).ISSN 1556-3723. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 13. marca 2021. Pridobljeno 27. marca 2016 – prek academia.edu.
  22. (francosko)Sadek Lekdja:Christianity in Kabylie, Radio France Internationale, 7 mai 2001Arhivirano 2017-10-18 naWayback Machine..
  23. Blench, Roger (Junij 2006).Archaeology, Language, and the African Past. African Archaeology Series. AltaMira Press.ISBN 9780759104662.
  24. Diakonoff, Igor (1. oktober 1998). »The Earliest Semitic Society: Linguistic Data«.Journal of Semitic Studies.XLIII (2): 209–219.doi:10.1093/jss/XLIII.2.209.
  25. Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010.ISBN 9789087280796.
  26. Ehret, C; Keita, SOY; Newman, P (2004). »The Origins of Afroasiatic a response to Diamond and Bellwood (2003)«.Science.306 (5702): 1680.doi:10.1126/science.306.5702.1680c.PMID 15576591.S2CID 8057990.
  27. Bender ML (1997), Upside Down Afrasian, Afrikanistische Arbeitspapiere 50, pp. 19–34
  28. »Militarev A (2005) Once more about glottochronology and comparative method: the Omotic-Afrasian case, Аспекты компаративистики – 1 (Aspects of comparative linguistics – 1). FS S. Starostin. Orientalia et Classica II (Moscow), p. 339–408«(PDF). Arhivirano izprvotnega spletišča(PDF) dne 7. decembra 2020. Pridobljeno 6. februarja 2022.
  29. »βάρβαρος«,Wiktionary (v angleščini), 9. januar 2022, pridobljeno 31. januarja 2022
  30. Warmington, Brian Herbert (1969) [1960].Carthage (2. izd.). London: Robert Hale. str. 46.
  31. Warmington, Brian Herbert (1969) [1960].Carthage (2. izd.). London: Robert Hale. str. 46.
  32. Salustij (86–35),Bellum Iugurthinum (ok. 42 pr.n.št.), 19–20, prevedel SA Handford kotJugurtina vojna (Penguin 1963), str. 55f.
  33. Laroui, Abdallah (19. april 2016) [1977].Zgodovina Magreba: interpretativni esej. Prevod: Manheim, Ralph. Princeton University Press. str. 55, 60, 65.ISBN 9780691635859.
  34. Dolina reke Medžerda je bila v starem veku imenovanaBagradas. Lancel,Carthage (1992, 1995), p. 270.
  35. B. H. Warmington, "Obdobje Kartagine" na str. 246–260, 248–249, vSplošni zgodovini Afrike, zvezek II. Antične civilizacije Afrike (UNESCO 1981, 1990), uredil G. Mokhtar.
Narodne knjižnice
Drugo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berberi&oldid=6401788«
Kategoriji:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp