Berberi aliImazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina:Amaziɣ,ⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵎⵣⵗ;arabskoأمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem vMaroku,Alžiriji,Tuniziji inLibiji ter v manjšem obsegu vMavretaniji, na severuMalija, in v severnemNigru. Manjše berberske populacije najdemo tudi vBurkini Faso in egiptovskiOazi Siva. Zgodovinsko so narodi Berberov ali Amazigov govorili berberski jezik, ki je vejaafroazijske jezikovne družine.[3]
BesedaBerber prihaja izgrškoβάρβαρος (barbarospl.βάρβαροιbarbaroi) kar je v antični Grčiji pomenilo 'ne-grško-govoreči' ali 'ne-grško ljudstvo'.[29] Vantiki insrednjem veku soGrki,Rimljani inBizantinci vsi uporabljali besede podobne kotBerber za poimenovanje različnih plemen, ki so poseljevala Veliko Libijo (to je območje, ki se sedaj imenujeSeverna Afrika) in na katerem kasneje najdemo Berbere. Berberi soMavri kot jih navajaMozarabska kronika iz leta 754 v časuarabskega osvajanja Španije,Mavri so postali, od 11. stoletja vsestranski izraz 'Mavri' (španskoMoros) v dokumentihkrščanskih iberskih kraljestev, ki se nanaša naAl Andaluz, Severno Afriko in na muslimane na sploh.
Berberske kraljevine vNumidiji, okoli leta 220 pr. n. št. (zeleno: Masesili pod Sifaksom; zlata: Masili pod kraljem Galo, očetom Masinise; dalje na vzhod: mestna država Kartagina)RokoborbaHerakleja z libijskim velikanomAntejemMasinisa (ok. 240 – ok. 148), KraljNumidije,berberski in rimski napis
Velika plemena Berberov v klasični antiki (ko so bili pogosto znani kot stari Libijci)[30] naj bi bila tri (približno, od zahoda proti vzhodu): Mavri,Numidijci blizu Kartagine inGetuli. Mavri so naseljevali skrajni zahod (Tingiška Mavretanija, zdaj Maroko in osrednja Alžirija).[31] Numidijci so zasedli regije med Mavri inmestno državo Kartagino. Tako Mavri kot Numidijci so imeli veliko stalno naseljeno prebivalstvo, ki je živelo v vaseh, njihova ljudstva pa so obdelovala zemljo in pasla črede. Getuli so živeli na bližnjem jugu, na severnem robuSahare in so bili manj stalno naseljeni, s pretežnopastirskimi elementi.[32][33]Feničani so sčasoma ustanovili strateška kolonialna mesta na številnih berberskih območjih, vključno z območji zunaj današnje Tunizije, kot so naselja Oea,Leptis Magna,Sabrata (v Libiji),Volubilis,Chellah inMogador (zdaj v Maroku). Sčasoma je številčna in vojaška premoč (najboljši jezdeci konj) omogočil berberskim kraljevinam, da so Kartagini vsilili plačevanjetributa, kar se je nadaljevalo vse do 5. stoletja pr. n. št. in vključevalo tudi medsebojne poroke s Punsko aristokracijo. V 5. stoletju pr. n. št. je Kartagina razširila svoje teritorij, ko je zasedlapolotok Bon in rodovitno dolino rekeMedžerda,[34] in kasneje vzpostavila kontrolo nad proizvodnimi kmetijami na 100 km področju.[35]
Berberi so s časom postali neprostovoljni 'gostje' priseljencem iz vzhoda, in bili prisiljeni sprejeti nadvlado Kartagine za več stoletij. Berberi so bili zato neprestano v uporu, in leta 396 pr. n. št. se je zgodila velika vstaja in oblegali so Kartagino. Čeprav je Berberov v nekem trenutku 200.000, so podlegli lakoti, njihovim voditeljem so ponudili podkupnino in postopoma so se razšli. Berberi se tudi niso asimilirali. V času dolgeDruge Punske vojne (218–201 pr. n. št.) medKartagino inRimom se je berberski kraljMasinisa (ok. 240 – ok. 148 pr. n. št.) pridružil rimskemu generaluScipionu, kar je pripomoglo k končanju vojne s porazom Kartagine pri krajuZama, ne glede na to, da je sile Kartagine vodil proslavljeni generalHanibal; pod drugi strani pa se je berberski kralj Sifaks (um. 202 pr. n. št.) odločil stopiti na stran Kartagine.
↑Diakonoff, Igor (1. oktober 1998). »The Earliest Semitic Society: Linguistic Data«.Journal of Semitic Studies.XLIII (2): 209–219.doi:10.1093/jss/XLIII.2.209.
↑Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010.ISBN9789087280796.
↑»βάρβαρος«,Wiktionary (v angleščini), 9. januar 2022, pridobljeno 31. januarja 2022
↑Warmington, Brian Herbert (1969) [1960].Carthage (2. izd.). London: Robert Hale. str. 46.
↑Warmington, Brian Herbert (1969) [1960].Carthage (2. izd.). London: Robert Hale. str. 46.
↑Salustij (86–35),Bellum Iugurthinum (ok. 42 pr.n.št.), 19–20, prevedel SA Handford kotJugurtina vojna (Penguin 1963), str. 55f.
↑Laroui, Abdallah (19. april 2016) [1977].Zgodovina Magreba: interpretativni esej. Prevod: Manheim, Ralph. Princeton University Press. str. 55, 60, 65.ISBN9780691635859.
↑Dolina reke Medžerda je bila v starem veku imenovanaBagradas. Lancel,Carthage (1992, 1995), p. 270.
↑B. H. Warmington, "Obdobje Kartagine" na str. 246–260, 248–249, vSplošni zgodovini Afrike, zvezek II. Antične civilizacije Afrike (UNESCO 1981, 1990), uredil G. Mokhtar.