Bastijon (izfr.bastion; slovenskobranik) je izbočen prizidek natrdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu. S temarhitekturnim elementom je bilo branilcu omogočeno aktivno branjenjefortifikacije[1].
Bastijon na vhodu v Castello del Buonconsiglio v talijanskem Trentu
Enostavna definicija bastijona se glasi: to jearhitekturni element prifortifikaciji, ki ima dve fronti in dva boka, iz katerih je možno pokrivati s streljanjem lastnoobzidje in sosednje bastijone.
Bastijon je bil nižji od stolpa, da bi se zmanjšala škoda močneartilerije, a so bili mnogo širši in masivnejši, da bi se po njih lahko namestila lastna artiljerija. Glede na razpored, izgled, mesto in značilnosti bastijona in njihovih dodatkov, razlikujemo; starotalijanski, novotalijanski, staroholandski, pruski, mezjerski in novoholanski bastijonski sistem.
Če primerjamo bastijon v najrazvitejši obliki ssrednjeveškim inrenesančnim stolpom vidimo, da se bastijon zelo razlikuje od svojih predhodnikov. Te razlike izhajajo iz razumevanja možnosti tako pri napadu kot pri obrambi od topništva pa tudi od nove znanosti za fortifikacije.
Bastijoni so se pojavili z razvojem topništva, ker sta domet in moč topovskih granat dokazali, da se je dotedanji način gradnje utrdb z visokimi stolpi pokazal povsem neprimeren za modernetopove.
Ne ve se natančno kje je bil zgrajen prvi bastijon, kot tudi ne pod kakšnim in čigavim vplivom. Danes se večina strokovnjakov strinja, da so se prvi bastijoni začeli graditi vToskani v začetku 16. stoletja.
Tloris karlovške trdnjave iz 1774, na vsakem vogalu šesterokotnika je bastijon
Končno obliko bastijonskega sistema utrjevanja je dal francoski vojaški inženirBlaise François Pagan (1604 - 1665), avtor "Rasprave o fortifikacijah (Traité des fortifications) in njegov učenecSébastien Le Prestre de Vauban (1633 - 1707). Prav Vauban je zgradil najboljše primere bastijonov, ki jih še danes lahko vidimo vLillu inLongwyu.[2] Bastijoni so bili značilnost dobe, ko je vladal smodnik, in so sev prenehali graditi sredi 19. stoletja.
Najljepši primer bastijona na južnoslovanskem prostoru je Karlovačka trdnjava, ki ima tloris v obliki šesterokotnika, na vsakem vogalu pa en bastijon.[3]
V zgodovini so se uporabljali različni tipi bastijonov:
Solidni bastijoni so bili v celoti izpolnjeni, tla so imeli celo v višiniprsobrana brez praznega prostora proti centru.
Neizpolnjen ali votel bastijon je imel prsobran aliparapet samo okoli svojih stranic (franc. flanc) in lica (franc. face), tako da je neizpolnjen prostor ostal proti centru.
Ravni bastijon je bil zgrajen v sredinikurtine, ograjen od dvora, ko je dvor postal prevelik da bi se branil iz bastijona na njegovih koncih. Termin se uporablja tudi za bastijone zgrajene na ravni liniji.
Okrnjen bastion ima na stiku vhodni vogal. Včasih se imenuje bastijon z mučilom (franc. tenaille). Taki bastijoni so bili v uporabi ko bi brez take strukture, vogal bil preoster. Okrnjen bastion se imenuje tudi bastijone, ki je odsekan od ostanka glavnega objekta z nekakšnim jarkom. Taki bastijoni se imenujejo tudirevelini (franc. ravelin).
Sestavljeni bastijon ima dve stranice notranjega poligona neenake, pa je tudi grlo (franc. gorge) neenako.
Pravilni bastijon ima zaradi svojih proporcev enako lice, stranice in grlo.
Deformirani ali nepravilni bastijon ima eno stranico notranjega poligona prekratko.
Demi-bastijon ima samo eno lice in stranico. Da bi utrdili vogal na mestu, ki je preostro, je odsekana izboklina in postavljena dva demi-bastijona.
Dvojni bastijon ima na ravnem delu večjega bastijona zgrajen še en višji bastijon, tako da je medparapetom nižjega in bazo višjega 4 ali 6 metrov.
Rog je bastijon, potisnjen naprej v jarek in je bil eno od zunanjih del zgodnje moderne trdnjave. Sestavljen je bil iz dveh polbastijonov, povezanih s kurtino, ki sta bila obrobljeni z dolgimi boki. Na steno kurtine bi lahko predstavili revelin.
obrambni jarek – jarek, ki obdaja trdnjavo, pogosto napolnjen z vodo, pri grajskih vratih premoščen z mostom
kaponir - obrambni element v jarku
eskarpa /kontraskarpa – notranja/ zunanja brežina jarka - Oporni zid, tudi na notranji steni obrambnega jarka.
skrita pot - je med kontraskarpe in glasije, obdaja trdnjavo in je izpostavljena lega za posadko
traverza - pregrada na skriti poti (zaščita pred bočnim napadom)
zborno mesto - razširjen prostor na vogalih skrite poti
glasija – sistem zunanje cone za skrito potjo, rahlo nagnjena “očiščena površina“ izpostavljena ognju branilcev
revelin - zunanji del obrambnega sistema, običajno vstavljen pred kurtino (med krake), trikotnega tlorisa
fleša - zunanji del obrambnega sistema, običajno v glasiji, v katero je vstavljena pred krake. Sestoji izredute (manjši utrjen položaj, trikotnega tlorisa) na vrhu in ozkega dostopa, ki prihaja iz vrha skrite poti
tenalija - zunanji del obrambnega sistema v obliki črke "V", običajno pred kurtino
.jpg)
