| Balthasar Hacquet | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | cca.1739[1][2][…] Le Conquet[d] |
| Smrt | 10. januar1815({{padleft:1815|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[4] Dunaj[4] |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | kemik,kirurg,univerzitetni učitelj,geolog,botanik,naravoslovec,mikolog, anatom |
| Poznan po | naravoslovec inetnograf |
Balthasar Hacquet (aké),francoskikirurg,naravoslovec inetnolog, * ok.1735,Francija, †10. januar1815,Dunaj.
Hacquet jedoktorfilozofije postal vjezuitskem kolegiju Pont-à-Mousson, medicino pa je študiral vParizu. Po študiju je bil v francoski mornarici navaden vojak, potem ranocelnik in vojaški kirurg. Kot ujetnik je to delo opravljal tudi v angleški, pruski in avstrijski vojski. Po končani vojni 1763 je potoval po Evropi in se strokovno izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1766 je sprejel služborudniškegakirurga inporodničarja vIdriji, kamor ga je pritegnilo zlastiScopolijevo delo. Hitro se je naučil slovenščine in spoznal tudi njena narečja. V Idriji, kjer se je posvetil zdravljenju zastrupitev zživim srebrom in preventivi, je ostal do leta 1773. Nato je deloval vLjubljani kot predavatelj. Med letoma 1774 in 1787 je bil tajnikKranjske kmetijske družbe, v kateri je od 1785 do 1787 predaval kmetijsko in rokodelskokemijo. Leta 1773 je postal učiteljanatomije, kirurgije in porodništva na ljubljanskemliceju ter babiški šoli. Od 1787 je predaval naravoslovje vLvovu, nato 1805 odšel vKrakov in bil tam med letoma 1807 in 1810 tudidekan na Medicinski fakulteti. Leta 1810 se je upokojil in odšel na Dunaj.
Hacquet je poleg medicinskega in predavateljskega dela raziskoval tudi slovenske naravne posebnosti, sodi pa tudi med utemeljiteljealpinizma. Za naravoslovje je njegovo najbolj pomembno deloOryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Thiel der benachtbarten Länder I - IV (Leipzig 1778, 1781, 1784, 1789), knjiga je napisana v nemščini s slovenskim posvetilom. V začetku leta 2021 je bila ta prevedena v slovenščino.
Leta 1777 je poskusil svoj prvi vzpon naTriglav, vendar je dosegel leMali Triglav. Vzpon prav na vrh se mu je posrečil dve leti kasneje, ponovil pa ga je leta 1782, vendar pa nekateri o tem dvomijo. Prvi pa je tudi, ki je razmišljal o vzponu naVeliki Klek[navedi vir].
Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa, svetovljan in kritičen mislec, ki je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja na Slovenskem ter širšemu poznavanju slovenske dežele, njenih ljudi in običajev. S svojim delovanjem in svojimi deli, spodbujanjem narodne ozaveščenosti, pa tudi s svojo kritičnostjo je pripomogel k dvigu slovenskega naroda iz strokovne in politične zaostalosti.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
