| Bahram I. 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭 | |
|---|---|
| Kralj kraljev Irana in Neirana | |
.jpg) Kovanec Bahrama I. | |
| Šahinšah Sasanidskega cesarstva | |
| Vladanje | junij 271 – september 274 |
| Predhodnik | Hormizd I. |
| Naslednik | Bahram II. |
| Rojstvo | 3. stoletje |
| Smrt | 274({{padleft:274|4|0}}) |
| Potomci | Bahram II. Hormizd I. Kušanšah |
| Rodbina | Sasanidi |
| Oče | Šapur I. |
| Religija | zaratustrstvo |
Bahram I.,Vahram I. aliVarahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭) je bil četrtisasanidski kralj kraljevIrana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, †274.
Bil je najstarejši sinŠapurja I. (vladal 240-270) in naslednik svojega brataHormizda I., ki je vladal samo eno leto (270-271).
Z vladavino Bahrama I. se je končala sasanidska strpnost domanihejstva. Leta 274 je s podporo vplivnega zaratustrskega svečenikaKartirjaManija aretiral in usmrtil, sicer pa med njegovim vladanjem ni bilo pomembnejših dogodkov. Nasledil ga je sinBahram II.
Teoforično imeBahram (بهرام یکم) je novoperzijska oblika sredjeperzijskega imenaVarahrān, ki se izgovarja tudiVahrām, in izhaja iz staroiranskegaVṛθragna.[1] Ekvivalentno avestsko imeVeretragna je bilo ime staroiranskega boga zmage, medtem ko se je partska različica imena glasila*Warθagn.[1] Ime se je vgrščini prečrkovalo vBaranes[2] in varmenščini vVahagn/Vrām.[1]
Bahram I. je bil najstarejši sin Šapurja I., drugega šaha Sasanidskega cesarstva. Imel je tri mlajše brate: Hormizda-Ardaširja, Narseha in Šapurja Mešnašaha. Četudi je bil najstarejši Šapurjev sin, je rangiral nižje od bratov, morda zaradi nizkega stanu njegove matere. Mati je bila ali manj pomembna princesa ali šahova ljubica.[3][4]
Med Šapurjevim vladanjemje bil guverner novoustanovljene provinceGilan na jugozahodni obaliKaspijskega jezera.[5][6] Naslavljal se je z Gilan šah (kralj Gilana). Omenjen je v napisu na steniZaratustrove kaabe v Naqsh-e Rostamu priPerzepolisu. Kaabo je zgradil Šapur I., da bi s citiranjem imen in naslovov poveličal svoje sinove.[6]
Šapurja I. je po njegovi smrti leta 270 nasledil sin Hormizd-Ardašir, ki je kotHormizd I. vladal od maja 270 do svoje smrti junija 271. S pomočjo vplivnega svečenika Kartirja ga je nasledil Bahram I., ki se nikoli ni štel za mogočega naslednika sasanidskega prestola.[7] Z bratomNarsehom je sklenil sporazum, s katerim se je Narseh odpovedal prestolu v zameno z guvernerski položaj v pomembni obmejni provinciArmeniji, ki je bila stalen vir vojn Sasanidov zRimskim cesarstvom.[3] Narseh je Bahrama kljub temu imel zauzurpatorja.[7]
Prejšnji sasanidski šahi, vključno s Šapurjem I., so bili versko strpni do nezaratustrskih verskih manjšin v cesarstvu. Šapur I. je občudoval zaratustrski nauk in podpiral zaratustrsko duhovščino, vendar je dovoljevalJudom,kristjanom,budistom inhindujcem, da so svobodno prakticirali svoje vere.[8] Razen tega je bil prijateljsko razpoložen do prerokaManija, ustanoviteljamanihejstva. Maniju je dovoljeval širiti njegov nauk celo na svojih vojnih pohodih.[8] Po Bahramovem prihodu na sasanidski prestol se je moč zaratustrske duhovščine in svečenika Kartirja močno okrepila in stanje na verskem področju se je spremenilo. Ko je Mani prišel vGundišapur, je v mestu nastalo razburjenje, podobo tistemu obJezusovem prihodu vJeruzalem.[9] Po protestih Kartirja in zaratustrske duhovščine je bil Bahram I. prisiljen Manija aretirati in ga leta 274 obsoditi na smrt.[7][10]
Manijevi smrti je sledilo Kartirjevo preganjanje Manijevih privržencev in drugih verskih manjšin, katerega namen je bil krepitev in širjenje lastnega vpliva.[8] Zaratustrska duhovščina je na Manija gledala kot na heterogenega filozofa in grozečega pogana, ki predstavlja nejasno dojemanje zaratustrstva, okuženo z judovskimi, budističnimi in krščanskimi idejami.[8] Kartir je s podporo Bahrama I. položil temelje zaratustrske državne cerkve.[7][8] Bahrama so zato v sasanidskih virih častili kot"dobrohotnega in zaslužnega kralja",[7] čeprav je bil, tako kot njegovi trije predhodniki,"mlačen zaratustrijanec".[11]
Bahram I. je umrl septembra 274. Nasledil ga je sinBaham II.[7] Drugi sin Hormizd Kušanšah, ki je vladal v kušansko-sasanidskem kraljestvu na vzhodu, se je Bahramu II. uprl, vendar je upor spodletel.[12] Potomci Bahrama I. so v Sasanidskem cesarstvu vladali do leta 293, ko je njegovega vnukaBahrama III. strmoglavilNarseh in se proglasil za novega šaha.[3] Narsehovi potomci so vladali do propada Sasanidskega cesarstva leta 651.[13]
Bahram I. koval denar, kakršen se koval med vladanjem Šapurja I. Spremljevalca na hrbtni strani kovancev sta bila ponovno obrnjena stran od ognjenega templja in ne proti njemu.[14] Na prednji strani kovancev je bil upodobljen on sam z značilno krono božanskegaMitre. Pokrivalo je imelo okraske v obliki žarkov.[7] Denar je bil, po videzu sodeč, kovan vBalhu vBaktriji. Bil je prvi sasanidski denar, ki se ni koval vKušanu, in potrjuje neposredno oblast Sasanidov v tej pokrajini.[15]
V izgubljeniKnjigi portretov sasanidskih kraljev je bil Bahram upodobljen"v stoječem položaju s kopjem v desni roki in mečem v levi; oblečen je bil v rdeč plašč in hlače in nosil zlato krono z nebeško modrim globusom na vrhu".[7]
Bahrama I. so navduševali boj, lov in pojedine, za katere je menil, da so upravičene.[7]
Bahram I. je po zgledu na svoja predhodnika Ardaširja I. in Šapurja I. ukazal izklesati svoj skalni relief, na katerem sedeč na konju od vrhovnega zaratustrskega bogaAhura Mazde prejema vladarski diadem. Napis je pisan v srednjeperzijskem jeziku.[7] Njegov relief je po besedah arheologa Ericha Schmidta"umetniško najprivlačnejša sasanidska skalna skulptura".[7] Ko je na prestol prišelNarseh, je Bahramovo ime zamenjal s svojim.[7]
Bahram I. Rojen: ni znanoUmrl: september 274 | ||
| Predhodnik: Hormizd I. | Kralj kraljev Irana in Neirana 271–274 | Naslednik: Bahram II. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
