Movatterモバイル変換


[0]ホーム

URL:


Pojdi na vsebino
Wikipedijaprosta enciklopedija
Iskanje

Bakterije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s straniBacteria)

Bakterije
Časovni razpon:arhaik[1]danes3500–0 Ma
Mikrografija vrstičnega elektronskega mikroskopaEscherichia coli
Znanstvena klasifikacijaUredi to klasifikacijo
Domena:Bacteria (bakterije)
Woese et al. 2024[2]
Phyla

Glejte§ Debla

Sinonimi
  • "Bacteria"(Cohn 1872)Cavalier-Smith 1983
  • "Bacteria"Haeckel 1894
  • "Bacteria"Cavalier-Smith 2002
  • "Bacteriaceae"Cohn 1872a
  • "Bacteriobionta"Möhn 1984
  • "Bacteriophyta"Schussnig 1925
  • "Eubacteria"Woese and Fox 1977
  • "Neobacteria"Möhn 1984
  • "Schizomycetaceae"de Toni and Trevisan 1889
  • "Schizomycetes"Nägeli 1857

Baktêrije alicepljívke (znanstveno imeBacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živihorganizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brezceličnega jedra in brezorganelov, kot somitohondriji alikloroplasti. Najdemo jih tako vzemlji,vodi inzraku ter vsimbiozi z drugimi organizmi.

Klasifikacija

[uredi |uredi kodo]

Domena bakterij

[uredi |uredi kodo]

V spodnji tabeli je zgodovinski pregled nekaterih bolj znanih klasifikacij živih bitij z izvirnimi znanstvenimi imeni. Danes se bakterije (Bacteria) najpogosteje obravnava kot eno od treh domen po Woeseju[3]. IzrazEubacteria ali prave bakterije zajema povsem iste organizme, vendar gre za starejšo Woesejevo razdelitev na kraljestva. Glede na osnovno strukturo celic se še vedno uporablja tudi izrazProkarioti (Prokaryota), ki zajema vse enocelične organizme brez jedra.

Linnaeus
1735[4]
2 kraljestvi
Haeckel
1866[5]
3 kraljestva
Chatton
1925[6][7]
2 nadkraljestvi
Copeland
1938[8][9]
4 kraljestva
Whittaker
1969[10]
5 kraljestev
Woese et al.
1977[11][12]
6 kraljestev
Woese et al.
1990[3]
3 domene
Cavalier-Smith
2004[13]
6 kraljestev
(brez)ProtistaProkaryotaMychotaMoneraEubacteriaBacteriaBacteria
ArchaebacteriaArchaea
EukaryotaProtoctistaProtistaProtistaEukaryaProtozoa
Chromista
VegetabiliaPlantaePlantaePlantaePlantaePlantae
ProtoctistaFungiFungiFungi
AnimaliaAnimaliaAnimaliaAnimaliaAnimaliaAnimalia


Debla

[uredi |uredi kodo]

Naslednja debla so bila uradno priznana in objavljena v skladu zBacteriological Code:[14]

Zgradba

[uredi |uredi kodo]

Večina bakterij je zelo majhnih in merijo v dolžino 0,5–5μm; obstajajo pa tudi orjaške bakterije, kot staThiomargarita namibiensis inEpulopiscium fishelsoni, ki zraseta v dolžino do 0,5mm. Praviloma imajocelično steno, tako kotrastline inglive, vendar pa z zelo različno sestavopeptidoglikanov. Številne se premikajo zbičkom, ki pa se po strukturi razlikuje od bičkov drugih skupin.

Razmnoževanje

[uredi |uredi kodo]

Razmnoževanje bakterij poteka v treh fazah. Kadar populacija bakterij vstopi v zelo hranljivo okolje, ki omogoča rast, se morajocelice najprej prilagoditi novemu okolju. V prvi fazi razvoja je značilna počasna rast, kjer se celice najprej prilagajajo in pripravljajo za hitro rast. Naslednji korak je logaritmična faza oziroma eksponentna rast, kar pomeni, da se bakterije, če njihovo število merimo po enakomernem časovnem intervalu, začnejo razmnoževati z enakim faktorjem oziroma količnikom, ki ga glede na število intervalov potenciramo. To se dogaja vse dokler se hranljive snovi ne izrabijo. Po tej fazi nastopi zadnja faza, ki ji rečemo faza mirovanja, kjer se bakterije ne razmnožujejo več.

Bakterije kot povzročitelji bolezni

[uredi |uredi kodo]

Številnipatogeni so bakterije. Razmnožujejo se, kjer so ugodne življenjske razmere, npr. vlaga, količina hrane, pomanjkanje kisika ali ustrezna temperatura. Lahko povzročijo resne bolezni, npr.pljučnico,tetanus insifilis.Antibiotiki so učinkovita zdravila zoper večino bakterij; najbolj znana in razširjena skupina antibiotikov,penicilini, deluje tako, da onemogoča formiranjecelične stene bakterije. Za obrambo pred nekaterimi bakterijskimi okužbami so razen antibiotikov na voljo tudicepiva. Rezultat cepljenja je nastanekprotiteles, ki preprečijo naselitev bakterij ali onemogočajo delovanje bakterijskihtoksinov.

Nekatere bakterije se prilepijo natkivnecelice in prodrejo vanje, npr.Shigella, ki povzročadrisko. Druge ustvarjajostrupe, imenovanetoksini. Nekateri toksini so zelo nevarni: 3 kg toksinabotulina bi ubilo vsečloveštvo.

Sklici

[uredi |uredi kodo]
  1. »31. Ancient Life: Apex Chert Microfossils«.www.lpi.usra.edu. Pridobljeno 12. marca 2022.
  2. Göker, Markus; Oren, Aharon (22. januar 2024). »Valid publication of names of two domains and seven kingdoms of prokaryotes«.International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology.74 (1).doi:10.1099/ijsem.0.006242. – this article represents the valid publication of the name Archaea. Although Woese proposed the separation from Archaea in 1990, the name was not valid until this article from 2024, hence the date.
  3. 3,03,1Woese C; Kandler O; Wheelis M (1990).»Towards a natural system of organisms: proposal for the domains Archaea, Bacteria, and Eucarya«.Proc Natl Acad Sci U S A.87 (12): 4576–9.doi:10.1073/pnas.87.12.4576.ISSN 0027-8424.PMC 54159.PMID 2112744. Arhivirano izprvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 14. junija 2011.
  4. C. Linnaeus (1735).Systemae Naturae, sive regna tria naturae, systematics proposita per classes, ordines, genera & species.
  5. E. Haeckel (1866).Generelle Morphologie der Organismen. Reimer, Berlin.
  6. É. Chatton (1925). »Pansporella perplexa. Réflexions sur la biologie et la phylogénie des protozoaires«.Ann. Sci. Nat. Zool. 10-VII: 1–84.
  7. É. Chatton (1937).Titres et Travaux Scientifiques (1906–1937). Sette, Sottano, Italy.
  8. H. Copeland (1938).»The kingdoms of organisms«.Quarterly review of biology.13: 383–420.doi:10.1086/394568.
  9. H. F. Copeland (1956).The Classification of Lower Organisms. Palo Alto: Pacific Books.
  10. Whittaker RH (Januar 1969). »New concepts of kingdoms of organisms«.Science.163 (863): 150–60.doi:10.1126/science.163.3863.150.PMID 5762760.
  11. Woese, C.R.; Balch, W.E.; Magrum, L.J.; Fox, G.E.; Wolfe R.S. (Avgust 1977). »An ancient divergence among the bacteria«.Journal of Molecular Evolution.9 (4): 305–311.doi:10.1007/BF01796092.PMID 408502.
  12. Woese CR; Fox GE (november 1977).»Phylogenetic structure of the prokaryotic domain: the primary kingdoms«.Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.74 (11): 5088–90.doi:10.1073/pnas.74.11.5088.PMC 432104.PMID 270744.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. Cavalier-Smith, T. (2004),»Only six kingdoms of life«(PDF),Proc. R. Soc. Lond. B,271: 1251–62,doi:10.1098/rspb.2004.2705,PMC 1691724,PMID 15306349, pridobljeno 29. aprila 2010
  14. Oren A, Garrity GM (2021).»Valid publication of the names of forty-two phyla of prokaryotes«.Int J Syst Evol Microbiol.71 (10): 5056.doi:10.1099/ijsem.0.005056.PMID 34694987.S2CID 239887308.
Poglejte si besedobakterija aliBakterija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:Bakterije.
Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture
Celične oblike življenja
Necelične oblike življenja (virusi)
Primerljive organske strukture
Identifikatorji taksona
Normativna kontrola: Narodne knjižniceUredite to na Wikipodatkih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bakterije&oldid=6380296«
Kategorije:
Skrite kategorije:

[8]ページ先頭

©2009-2025 Movatter.jp