Avstralija (angleškoAustralia) je ime najmanjšeceline na svetu, kot tudi kratko imedržaveAvstralska zveza. Avstralska zveza (angleškoCommonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu, edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v regijiAvstralazija. Na severu so prek morjaIndonezija,Papua Nova Gvineja inVzhodni Timor, na jugovzhodu paNova Zelandija. ImeAvstralija izhaja izlatinske frazeterra australis incognita, ki pomenineznana južna dežela.
Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino. Ima 23 milijonov prebivalcev, njeno glavno mesto pa jeCanberra. Uradni jezik je angleščina. Leži na južni in vzhodni polobli. Na zahodu jo obdajaIndijski ocean na vzhodu paTihi ocean.
Je najbolj osamljena in od Evrope najbolj oddaljena celina. Zaradi osamljene lege tu živijo posebne prečudovite živali kot sokenguru,koala,kljunaš,vombat,emu,kazuar in rastline kot je npr.evkalipt. Evkalipt je značilno avstralsko visoko drevo z debelimi listi in močnim vonjem, kljunaš je sesalec s širokim ploščatim repom, glava je podobna račji in večino časa preživi v vodi, vombat pa je dolg slab meter, dobro koplje in je v ožjem sorodu s koalami.
Avstralijo je odkrilJames Cook leta 1770. Prvotni prebivalci so biliaborigini. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in prepričani so bili, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Aborigini so za lov uporabljali bumerange in kopja. Klasičen bumerang za boj in lov se ni vračal nazaj k metalcu. V klasični obliki ima bumerang 2 kraka v obliki črke L lahko pa ima tudi 3. Po odkritju Avstralije so se vanjo začeli naseljevati belci, ki so preganjali aborigine. Prišlo je do spopadov, ampak neoboroženi domačini se niso mogli kosati z dobro oboroženimi Evropejci. Aborigini so živeli v slabih življenjskih razmerah in bili so slabo izobraženi. Zaradi tega so se začele pojavljati tudi mnoge smrtonosne bolezni in veliko aboriginov je umrlo. Šele po letu 1970 se je vlada zavzela za izboljšanje življenjskih razmer aboriginov,tako da danes število aboriginov spet narašča.
Avstralija ima veliko naravnih bogastev kot so: železo, baker, zlato, srebro, diamant, safir, premog, zemeljski plin, nafta, uran in še veliko več. Avstralija je prav tako tudi največja izvoznica boksita iz katerega pridelujejo aluminij.
Avstralsko kmetijstvo pridela večino osnovnih živil, s katerimi lahko zadovolji potrebe domačega prebivalstva, poleg tega pa je pomemben izvoznik volne, pšenice, govejega mesa, sladkorja in konzerviranih živil. Avstralija je največja pridelovalka in izvoznica volne, ter vodilna dobaviteljica govejega mesa. Med ovcami je gotovo najbolj znanamerino ovca, ki daje posebno fino volno.
Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v časantične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velikacelina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40.000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celiniBugi – trgovci in pomorščaki z otokaSulavesi (Celebes) vIndoneziji.Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. in 18. stoletju. Eden od njih,Abel Tasman, je leta 1642 odkrilTasmanijo.BritanecKapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes delSydneyja, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.
Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svojekaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci.
Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney.
Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli opoljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnihModrih gora vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci,Gregory Blaxland,William Lawson inWilliam Wentworth, končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.
Na severu je podnebjesavansko. V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebjepuščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema jeevkalipt. Na skrajnem jugu je podnebjesredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogosteoljke,agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežnocelinsko, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.
Koala naevkaliptu, prepoznaven del avstralske biotske raznovrstnosti
Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin fizično ločena. Zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstnorastlinstvo inživalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Okoli 85%vrstsemenk, 84%sesalcev, več kot 45%ptic ter 89% priobalnih vrstrib jeendemnih in jih najdemo samo v Avstraliji.[11] Kraznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolikehabitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.
Sever je večinoma poraščen ssavano, medtem ko je na skrajnem severu prisoten tropskideževni gozd. Večina gozdov je zimzelenih, prevladujeevkalipt. Osrednji, južni in zahodni del so neporasli oz. je rastje skromno, v teh okoljih prevladujejoakacije.[12] Na jugovzhodu in jugozahodu je rastlinstvo mediteransko. Tu gojijovinsko trto inagrume.Tako raznoliko kot živalstvo je raznoliko tudi avstralsko rastlinstvo. Suh svet goličavja, »bush«, je dom okoli 9000 vrst cvetnic. V troskih deževnih gozdovih na severu raste na stotine različnih dreves, najbolj značilno in najbolj nenavadno avstralsko drevo pa je nedvomno evkalipt.
Ta visoka drevesa z velikimi krošnjami uspevajo v prostranih sušnih območjih, ker lahko njihovi debeli gumijasti listi ohranijo vodo, korenine pa segajo globoko v zemljo. Avstralska sušna območja pogosto upostošijo hudi požari, skorja evkaliptovih pa odbija vročino in je tako skoraj varna pred ognjem.
Človek je s svojim početjem avstralsko naravo močno ogrozil. Evropejci, ki so se izkrcali v Avstraliji pred dvema stoletjema, so uničili cela območja, zlasti po 2. svetovni vojni. V nekaterih delih Zahodne Avstralije je izginilo več kot 90% rastlin in živali, katerih obstoj je bil odvisen od njih. Ogrožene pa so tudi preostale vrste, čeprav na zunaj tega ni videti. V Avstraliji živi na primer še veliko kakadujev, vendar nekateri od teh ptičev z dolgo življenjsko dobo že nekaj desetletij niso valili.
K uničenju avstralske narave so veliko pripomogle tudi živali, ki so jih pripeljali s seboj Evropejci. Zajci, na primer, so opustošili prostrane pašnike, še veliko večjo škodo pa so po mnenju varstvenikov povzročile mačke in lisice, ki so jih uvozili v 19. stoletju za lov. Ugotovili so da je v zadnjem desetletju izginilo več kot 90% avstralskih vrečarjev, ki so bili v veliki meri plen uvoženih evropskih plenilcev.
Avstralci se danes bojujejo z vsemi dovoljenimi sredstvi, da bi ohranili to, kar je še ostalo. Gibanje za varstvo in ohranitev narave postaja čedalje močnejše, čeprav se številni politiki ne navdušujejo za zelene ideale.
Emu, najbolj znan predstavnik avstralskih ptičev, je poleg kenguruja upodobljen naavstralskem grbu
Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko številovrstvrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi sokenguruji,koale,tasmanski vragi,vombati ternumbati inoposumi. Tudi ostalirazredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi sotjulnji inkiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležetajajca:kljunati ježki inkljunaši. Opazen je vpliv človeka na sestavo favne: po mnenju nekaterihpaleontologov so prvi naseljenci pred približno 46.000 leti povzročiliizumrtje mnogih predstavnikov avstralske megafavne in močno spremeniliekosistem.[13] Nekatere druge vrste, kot jetasmanski tiger, so izumrle po prihodu evropskih naseljencev.
Tudi avstralskiplazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani. S 755 znanimi vrstami, od katerih je 82 % endemnih, ima Avstralija najbolj pestro favno plazilcev med vsemi državami.[14]
Najbolj poznane so avstralskestrupenekače. Tu živi 10 najbolj strupenih kač na svetu,[15] kljub temu pa v Avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobrezdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.
Za mnoge avstralskeptice je značilna neobičajna velikost, sajkazuarji (predvsememu) krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnihplenilcev, ali pa so plenilke kar same.
Pretežni del prebivalstva imabritanske prednike. Ker pa je Avstralija večnarodnostna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsemgrščino initalijanščino. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav inAzije. Domačini –Aborigini – prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina.
Največja mesta države Avstralija
(ocena Avstralskega statističnega urada, 2008)[16]
Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40.000 leti iz Azije. Med plovbo skanuji iz lubja so se domnevno izkrcali na tropskem severu Avstralije. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjihdingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeliloka inpuščice, pri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi:bumerang inwoomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prviEvropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo, je živelo na vsej celini približno 300.000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.
Državna valuta jeavstralski dolar. Avstralija je ena izmed gospodarskihvelesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenegaizvoza namreč predstavljajokmetijskiizdelki insurovine.
Dandanes starudarstvo inenergetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebejvolna (v Avstraliji je okoli 170 milijonovovac) ingovedina. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelaviboksita,svinca indiamantov, na drugem mestu po pridelaviželeza,cinka inurana in na tretjem mestu po pridelavizlata insrebra.
Avstralija je domače gospodarstvo dolgo ščitila z visokimicarinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa so začeli na njihov trg vedno bolj vdirati izdelki »Malih azijskih tigrov«. Njihov najpomembnejšitrgovski partner jeJaponska. Avstralci izvažajo surovino za izdelavoaluminijaboksit inmlečne termesne izdelke.
Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo,Združenim kraljestvom. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa jede facto uradni jezik. Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav »G'day, mate« (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti.((cn)) Od mest oddaljene družine šolajo otroke doma, kasneje jih pošljejo v mesta v izpopolnitev izobrazbe. Le malo Avstralcev živi izven urbanih območij, a tudi ti najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih.
Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino. Mnogi prebivalci redkeje poseljenih območij sešolajo na daljavo alidoma. V večini držav velja šolska obveznost od petega do petnajstega leta.
↑2,02,1»Pluralist Nations: Pluralist Language Policies?«.1995 Global Cultural Diversity Conference Proceedings, Sydney. Department of Immigration and Citizenship. Pridobljeno 11. januarja 2009. »Angleščina nima uradnega statusa, a je tako uveljavljena kot vsakdanji jezik, da jede facto uradni jezik, kot tudi nacionalni jezik.«
↑»Income Distribution Database«.stats.oecd.org (Database). Organisation for Economic Co-operation and Development. 16. december 2020. Pridobljeno 9. maja 2021.
↑»About Biodiversity« (v angleščini). Department of the Environment and Heritage.Arhivirano iz spletišča dne 5. februarja 2007. Pridobljeno 26. avgusta 2008.
.svg)
.svg)
