| Avripigment | |
|---|---|
 Avripigment | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | As2S3 |
| Strunzova klasifikacija | 2/F.02-70 |
| Klasifikacija DANA | 02.11.01.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska 2/m, prostorska skupina P 21/n |
| Osnovna celica | a = 11,475(5) Å, b = 9,577(4) Å, c = 4,256(2) Å, β = 90,45(5)°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 246,04 g/mol |
| Barva | Citronsko rumena do zlata ali rjavkasto rumena |
| Kristalni habit | Običajno je v listnatih stolpičastih ali vlaknatih skupkih, lahko tudi ledvičast, grozdičast, zrnat ali prašnat, redkokdaj prizmatičen |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Na {100} |
| Razkolnost | Popolna na {010}, nepopolna na {100}; |
| Žilavost | Lahko se reže |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | Smolast, na razkolih bisern |
| Barva črte | Bledo citronsko rumena |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,49 |
| Gostota | 3,49-3,56 g/cm3, povprečna: 3,52 g/cm3, izračunana: 3,48 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Dvolomnost | nα = 2,400, nβ = 2,810, nγ = 3,020 |
| Pleohroizem | V odbiti svetlobi močan, bel do svetlo siv z rdečkastim nadihom, v prepuščeni svetlobi rumen do zeleno rumen |
| Kot 2V | Izmerjen: 30°do 76°, izračunan: 62° |
| Disperzija | Močna, r > v |
| Ultravijoličnafluorescenca | Ne fluorescira |
| Tališče | 300 - 325 °C |
| Najpogostejše nečistoče | Hg,Ge,Sb |
| Toksičnost | Zelo toksičen |
| Sklici | [1][2][3] |
Avripigment,arzenova svetlica aliarzenovo žveplo jearzenovsulfidnimineral skemijsko formulo As2S3). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu z osnovno celico As4S6 in razvije predvsem listnate in vlaknate skupke, redko tudi majhne prizmatične ali psevdorombične kristale citronsko rumene do bronasto rumene barve. Avripigment se je kljub toksičnosti uporabljal kot pigment v slikarstvu.
Njegovo ime je sestavljeno izlatinskih besedaurum –zlato inpigmentum –pigment in se nanaša na njegovo barvo.
Avripigment je bil vRimskem cesarstvu pomembno trgovsko blago, naKitajskem pa se je kljub temu, da je strupen, uporabljal v medicini. Uporabljal se je tudi kot strup za muhe in zastrupljanje puščic. Zaradi svoje značilne barve je bil priljubljen medalkimisti tako vEvropi kot na Kitajskem, ki so iskali postopke za izdelavozlata. Avripigment je bil vse do 19. stoletja eden redkih svetlo rumenih pigmentov, zato se je več stoletij uporabljal kot pigment za slikarske barve in pečatni vosek. Njegova uporaba je bila problematična, ker je zelo strupen in nezdružljiv z nekaterimi drugimi pigmenti, na primer ssvinčevimioksidi,bakrovimi pigmenti inazuritom. Po odkritjukadmijevih pigmentov in sintetskih barvil se je njegova uporaba povsem opustila.
V sodobnem času se uporablja za izdelavo leč, ki prepuščajo infrardečo svetlobo, polprevodnikov, fotoprevodnikov, kot pigment in v pirotehniki. V zmesi z dvema deloma gašenega apna (Ca(OH)2) se v podeželskih predelihIndije še vedno uporablja kot depilator, v usnjarstvu pa za odstranjevanje dlake s surovih kož.
