Vzgodovini vojskovanja je bilo jedrsko orožje uporabljeno dvakrat vboju; obakrat v zadnjih dnevihdruge svetovne vojne. Prvič je bilo jedrsko orožje uporabljeno6. avgusta1945, ko jeZDA odvrglauranskonapravoDeček (little boy), ki je imela rušilno moč ocenjeno med 14-17 kiloton TNT-ja najaponsko mestoHirošima. Tri dni kasneje je ZDA odvrglaplutonijevo napravoDebeluh (fat man) naNagasaki, z rušilno močjo 21 kiloton TNT-ja, a, zaradi slabih vremenskih pogojev (gosta megla) zadetek ni bil tako natančen.
Obe napravi sta povzročili takojšnjo smrt skoraj 120.000 ljudi (večinoma civilistov), vsaj dvakrat toliko pa je umrlo čez nekaj časa. Uporaba le-teh je povzročila mešane odzive: nekateri so kritizirali in obsojali ta dejanjamnožičnih pobojev, medtem ko so drugi trdili, da bi drugače bile žrtve na obeh straneh še višje, če ne bi odvrgli obeh naprav (glejjedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija za polno razpravo).
Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska so leta1968 sprejele Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki med drugim prepoveduje vsako obliko prenosa znanja,tehnologije in materiala za izdelavo jedrskega orožja državam, ki ne sodijo med omenjene jedrske sile. Ravno tako pogodba tem državam prepoveduje vsako obliko jedrskega programa za vojaške namene. Pakistan, Indija inIzrael te pogodbe niso podpisali,Severna Koreja pa je od nje odstopila leta2003. Kritiki opozarjajo, da pogodba ščiti priviligiran status jedrskih velesil.
Različne drugedržave lahko posedujejo jedrsko orožje, a tega niso nikoli javno priznale oz. njihove trditve niso bile nikoli preverjene. Kot primer:
Severna Koreja je objavila, da ima jedrske zmožnosti (a je kmalu zatem objavila, da bo opustila vsesvoje jedrske programe), čeprav je v letu2009 objavila, da namerava te programe obnoviti.
Ukrajina lahko poseduje manjše število zastarelega jedrskega orožja iz sovjetske dobe, ki je lahko prišlo v njeno last po administrativni napaki.
Južna Afrika je vosemdesetih letih razvila manjšo količino jedrskega orožja, vendar ga je kasneje uničila in opustila vse nadaljnje jedrske aktivnosti.
Iran si prizadeva razviti jedrske zmožnosti (predvsem lastne obrate za bogatenje urana), za katerega pa ni znano, če je dejansko namenjen le civilni uporabi (za več informacij glejseznam držav z jedrskim orožjem).
Jedrsko orožje se danes primarno uporablja kot metoda za ustvarjanjestrateške grožnje. Na primer, skrb, da ima Severna Koreja jedrsko orožje in da ga bo uporabila, je narekovala odnose med ZDA in Severno Korejo.
Največja atomska bomba, ki je bila kadarkoli odvržena, se je imenovalaCarska bomba (Tsar bomba) in so jo izdelali Rusi, tehtala je rekordnih 27 ton, dolga je bila 8 metrov in njen premer je bil 2 metra, rušilna moč pa je dosegla 50000 kiloton TNT-ja ali 50 megaton TNT-ja, sicer namerno zmanjšana iz 100 megaton, da so zmanjšali radioaktvino sevanje . Odvrgli so jo leta1961 na otokuNova Zemlja v Severnem morju. Njen rušilni sunek je v nekaj sekundah trikrat obkrožil svet. Žrtev naj ne bi bilo.
↑All numbers are estimates from theFederation of American Scientists. The latest update was in December 2012. If differences between active and total stockpile are known, they are given as two figures separated by a forward slash. If specifics are not available (n.a.), only one figure is given. Stockpile number may not contain all intact warheads if a substantial amount of warheads are scheduled for but have not yet gone through dismantlement; not all "active" warheads are deployed at any given time. When a range of weapons is given (e.g., 0–10), it generally indicates that the estimate is being made on the amount of fissile material that has likely been produced, and the amount of fissile material needed per warhead depends on estimates of a country's proficiency at nuclear weapon design.
↑The Long Shadow: Nuclear Weapons and Security in 21st Century Asia by Muthiah Alagappa (NUS Press, 2009), page 169: "China has developed strategic nuclear forces made up of land-based missiles, submarine-launched missiles, and bombers. Within this triad, China has also developed weapons of different ranges, capabilities, and survivability."
↑Pakistan's Nuclear Weapons, By Bhumitra Chakma, (Routledge 2012), page 61: "Pakistan possesses two types of nuclear delivery vehicles: aircraft and missiles. Initially in the pre-tests era, Islamabad depended solely on aircraft as its chief means of delivering nuclear weapons. In the early 1990s, Pakistan acquired a few dozen ballistic missiles from China, and subsequently, it developed a number of missile systems which became its mainstay of nuclear delivery".
↑Nuclear Proliferation in South Asia: Crisis Behaviour and the Bomb by Sumit Ganguly, Sumit Ganguly, S. Paul Kapur, (Routledge 2008), page 194-195
↑There are a wide range of estimates as to the size of the Israeli nuclear arsenal. For a compiled list of estimates, seeAvner Cohen,The Worst-Kept Secret: Israel's bargain with the Bomb (Columbia University Press, 2010), Table 1, page xxvii and page 82.
↑Brower, Kenneth S (Februar 1997), »A Propensity for Conflict: Potential Scenarios and Outcomes of War in the Middle East«,Jane's Intelligence Review (special report) (14): 14–5.
↑An Atlas of Middle Eastern Affairs By Ewan W. Anderson, Liam D. Anderson, (Routledge 2013), page 233: "In terms of delivery systems, there is strong evidence that Israel now possesses all three elements of the nuclear triad."
