Miller se je rodil v New Yorku, a se je družina kasneje preselila v majhno leseno hišo v Brooklynu (služila naj bi kot model hiše v drami Smrt trgovskega potnika). Otroštvo je preživljal z igranjem nogometa in bejzbola, prebiral je pustolovske zgodbe, skratka, ni vzbujal posebno intelektualnega videza. Po srednji šoli, leta 1932, je delal v skladišču z avtomobilskimi rezervnimi deli, da bi si zaslužil denar za študij. Po diplomi se je iz Anglije vrnil v New York, kjer je začel s pisanjem radijskih scenarijev. Millerjeva prva na Broadwayu opažena drama je bila Človek s pasjo srečo (The Man Who Had All The Luck, 1944), tri leta kasneje (1947) pa je napisal dramo Vsi moji sinovi (All My Sons).DramaSmrt trgovskega potnika (1949) mu je končno prinesla mednarodno slavo in postal je eden glavnih junakov modernega ameriškega gledališča.
Leta 1949 je bil Miller poimenovan kot »Outstanding Father of the Year« in ta naziv je še potrdil njegovo slavo uspešnega pisatelja.Leta 1953 je napisal dramo Lov na čarovnice (The Crucible) in to Millerjevo besedilo je postalo eno najpogosteje uprizarjanih del, čeprav je bila prva uprizoritev na Broadwayu neuspešna.
Leta 1956 se je Arthur Miller drugič poročil. Tokrat s filmsko divoMarilyn Monroe, vendar je njun zakon, zaradi njenih težav, po petih letih propadel. K odrskemu ustvarjanju se je po devetih nedejavnih letih ponovno vrnil leta 1964 z zelo avtobiografsko dramo z naslovom Po padcu (After the Fall). Mnogi kritiki so bili mnenja, kljub avtorjevemu oporekanju, da je bil osrednji lik drame, k samouničenju nagnjena Maggie, navdihnjen priMarilyn Monroe.
Smrt trgovskega potnika je delo z mnogimi ekspresionističnimi podtoni in ostaja ena najbolj občudovanih Millerjevih dram, čeprav si kritiki niso bili edini, ali je samomor v drami dejanje strahopetnosti ali poslednja žrtev na oltarju ameriških sanj.
Miller je pisaldrame, v katerih je nadaljeval realistično-analitično tradicijo19. stoletja, ki jo je obogatil s pridobitvamiekspresionizma,nadrealizma in tudi filmske tehnike. V svojih knjigah je prikazoval usode preprostih ljudi v ameriški družbi in varljivi sijaj njenih vrednot. V dramiLov na čarovnice pa je opisal tudi inkvizitorski teror fanatičnedesnice. Pisal je tudiradijske igre,filmske scenarije inroman orasizmu. Njegovo najbolj znano in največkrat uprizorjeno delo jeSmrt trgovskega potnika.
.svg)
