Arad leži na vzhodnem oboduPanonske nižine. Skozenj teče rekaMureš, ki ga deli na večji severni in manjši južni del. Reka tudi velja za mejo zgodovinskih pokrajinBanat inKrišana (Crișana), zato južni del mesta spada k Banatu, severni pa h Krišani.[2][3]
OdBukarešte je Arad oddaljen okoli 580 kilometrov, odBudimpešte 270 kilometrov in odBeograda 210 kilometrov; najbližje večje mesto jeTemišvar 55 kilometrov južno. Je pomembno cestno in železniško vozlišče za čezevropski promet.
Naselje je v virih prvič izpričano konec 11. stoletja. Leta 1331 je bilo omenjeno vIlustrirani kroniki. Leta 1552 so ga zavzeliTurki in ga obdržali do leta 1687, ko je prišlo pod oblastHabsburške monarhije. V časuMarije Terezije so na levem bregu Mureša zgradili trdnjavo, s katero je Arad postal pomembnogarnizijsko mesto na jugovzhodu Avstro-Ogrske.
Medmadžarsko revolucijo 1848–1849 je Arad za kratek čas postal sedež uporniške madžarske vlade. Po zadušitvi revolucije so 6. oktobra 1849 v mestu usmrtili 13 generalov, ki so vodili madžarsko vojsko in so postali znani kot »trinajst aradskih mučenikov«.[4]
Poprvi svetovni vojni je mesto pripadlo Romuniji. Po priključitvi je dotlej večinsko madžarsko mesto postopno dobilo romunsko večino in značaj.
Ob popisu prebivalstva 2011 je občina Arad imela 159.074 prebivalcev, od tega 125.310 (78,77 %) Romunov, 15.396 (9,68 %) Madžarov, 2528 (1,59 %)Romov, 1259 (0,79 %) Nemcev in 14.577 (9,16 %) ljudi drugih narodnosti ali neopredeljenih.[1]
.jpg)
