Apia jeglavno mestoSamoe in s 35.454 prebivalci (po preliminarnih rezultatih popisa leta 2016[1]) največjenaselje v tej otoški državi na jugozahoduTihega oceana. Je edino naselje na otoku s statusommesta, v katerem živi približno petina vseh Samojcev, širše pa je znano predvsem kot najzahodnejše glavno mesto na svetu, saj stoji nekaj stopinj vzhodno od 180.poldnevnika. Glavna mesta vseh ostalih suverenih državOceanije stojijo na drugi strani poldnevnika na vzhodnihzemljepisnih dolžinah, tako da je drugo najzahodnejše glavno mesto skoraj 9000 km oddaljeniCiudad de México na ameriški celini.[3]
Mesto stoji ob severni obali otokaUpolu, ob vznožju hribaVaea, in je politično ter gospodarsko središče države. Gospodarstvo temelji na izvozu kmetijskih pridelkov (predvsemkokosa), lahki industriji inturizmu.[4]
Uničene ladje v mestnem pristanišču po tajfunu leta 1889
Evropski naseljenci so na otočje prišli v začetku 19. stoletja. Predstavniki različnih evropskih narodov in Američani so tekmovali v trgovanju ter spodbujali bojevite domačine skladno s svojimi interesi, tako da je bila regija izrazito nemirna. V Apii je bila konec stoletja vzpostavljena mednarodna občina, kjer so bili tujci razmeroma zaščiteni, leta 1899 pa so po dolgotrajnem spletkarjenju ta del otočja priključili Nemci.[5] Nestabilni odnosi med silami, prisotnimi v Apii, so vodili do katastrofalnega spodrsljaja leta 1889, ko se je slabo zaščitenemu mestnemu pristanišču, v katerem so bile zasidrane vojaške in trgovske ladje vseh, približeval močantajfun. Nobena od posadk ni želela prva zapustiti pristanišča in odpluti na odprto morje, zato je besnenje viharja potopilo več ladij in zahtevalo življenja desetin mornarjev.[6]
