Ántioksidánt jemolekula, ki lahko upočasni ali preprečioksidacijo drugih molekul. Oksidacija jekemična reakcija prenosaelektrona iz ene substance naspojino, ki se oksidira (reducent). Pri oksidacijskih reakcijah lahko nastajajoprosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne radikalske reakcije, posledice teh pa so lahko poškodbecelic. Antioksidanti prekinejo propagacijsko fazo teh reakcij, saj reagirajo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo (odstranijo intermediate s prostimi radikali), s tem pa preprečijo oksidacijo drugih molekul. Antioksidanti so dostikrat reducenti, kot sotioli alipolifenoli.
Ker sklepajo, da je oksidativni stres ključnega pomena pri razvoju in manifestaciji številnih bolezni pri človeku, je raba antioksidantov vfarmakologiji podvržena mnogim raziskavam, s poudarkom na uporabi antioksidantov pri zdravljenjukapi in nevrodegenerativnih bolezni. Vendar pa do sedaj še ni razjasnjeno, ali je oksidativni stres vzrok ali posledica bolezni. Dandanes je široko razširjena tudi raba antioksidantov vprehranskih dopolnilih z upanjem na pozitivne učinke na zdravje in preprečevanje bolezni, kot starak inateroskleroze. Čeprav so nekatere študije dokazale pozitivne učinke antioksidantnih pripravkov na zdravje, pa druge obsežne klinične študije niso odkrile pozitivnih učinkov testiranih formulacij, dodatno pa prekomerna uporaba antioksidantnih pripravkov zdravju lahko celo škodi[1]. Poleg uporabnosti v medicini so antioksidanti široko uporabljeni kotkonzervansi v prehrambeni in kozmetični industriji ter za preprečevanje degradacijegume inbencina v industriji.
Izraz antioksidant se je v začetku uporabljal specifično za substance, ki so preprečevale porabo kisika. Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja je bila izvedena obsežna raziskava, posvečena uporabi antioksidantov v pomembnih industrijskih procesih, kot so preprečevanjekorozije kovin,vulkanizacija gume in preprečevanje polimerizacije goriv vmotorjih z notranjim zgorevanjem.[2]
Zgodnje raziskave pomena antioksidantov v biologiji so bile fokusirane na uporabo antioksidantov za preprečevanje oksidacije nenasičenih maščob, ki povzroči žarkost.[3] Antioksidantno aktivnost so merili s preprosto metodo, kjer je bila maščoba v zaprti posodi izpostavljena kisiku, pri tem pa so merili porabo kisika. Vendar pa je omenjeno področje doživelo revolucijo šele z identifikacijovitaminov A,C inE kot antioksidantov, kar je privedlo do spoznanja o pomenu antioksidantov v biokemiji živih organizmov.[4][5]
Mehanizme delovanja antioksidantov so začeli raziskovati ob spoznanju, da je za spojino z antioksidantnimi lastnostmi zelo verjetno, da se bo sama hitro oksidirala.[6] Raziskave o mehanizmu preprečevanjalipidne peroksidacije z vitaminom E so privedle do spoznanja, da so antioksidanti pravzaprav močni reducenti, ki preprečujejo oksidativne reakcije tako, da lovijoreaktivne kisikove spojine oz. reaktivne kisikove zvrsti (ROS) in z njimi reagirajo, še preden le-te poškodujejo celice.[7]
Struktura antioksidanta askorbinske kisline (vitamina C)
Velika večina kompleksnih organizmov za svoj obstoj potrebujekisik, hkrati pa je kisik zelo reaktivna molekula, ki poškoduje celice s tvorbo reaktivnih kisikovih zvrsti, kar je tako imenovan »paradoks metabolizma«.[8] Posledično so živi organizmi razvili kompleksen preplet antioksidantnih metabolitov in encimov, ki v medsebojno povezanem delovanju preprečujejo oksidativne poškodbe celičnih komponent, kot soDNK,beljakovine inlipidi.[9][10] V splošnem antioksidantni sistem bodisi preprečuje nastanek teh škodljivih reaktivnih snovi ali pa jih odstranjuje, še preden lahko poškodujejo vitalne komponente celic.[9][8] Glede na pomembne funkcije reaktivnih kisikovih spojin, kot je celična signalizacija, pa naloga antioksidantnega sistema ni odstranitev oksidantov iz organizma v celoti, pač pa zagotoviti optimalno količino le-teh v celicah.[11]
Med reaktivne kisikove spojine, ki nastajajo v celicah, sodijovodikov peroksid (H2O2),hipoklorna kislina (HClO) inprosti radikali, kot stahidroksilni radikal (•OH) insuperoksidni anion (O2−).[12] Hidroksilni radikal je še posebej nestabilen in zato hitro in nespecifično reagira z veliko večino bioloških molekul. Nastane iz vodikovega peroksida s kovinskokataliziranimi redoks reakcijami, kot jeFentonova reakcija.[13] Omenjeni oksidanti lahko poškodujejo celice s sprožitvijo verižnih kemijskih reakcij, kot je lipidna peroksidacija, ali pa z oksidacijo DNK oz. beljakovin.[9] Poškodbe DNK lahko privedejo domutacij in posledično do razvojaraka, če niso pravočasno popravljene s popravljalnimi mehanizmi[14][15], medtem ko lahko poškodbe beljakovin povzročijo inhibicijo encimov, beljakovinskodenaturacijo in degradacijo.[16]
Med procesom pridobivanja metabolične energije se porablja kisik, pri tem pa nastajajo tudi reaktivne kisikove spojine.[17] Pri tem na več stopnjahdihalne verige kot stranski produkt nastaja superoksidni anion.[18] Med procesom celičnega dihanja je izrednega pomena tudi redukcijakoencima Q v kompleksu III, saj na tej stopnji kot intermediat nastaja izredno reaktiven prosti radikal (Q·−). Nestabilen intermediat lahko privede do tako imenovanega »puščanja elektronov«, ko elektroni preidejo neposredno na kisik in nastaja reaktivni superoksidni anion, namesto da bi prenos elektronov potekal preko kontroliranih faz dihalne verige.[19] Prav tako nastajajo reaktivne kisikove zrsti v podobni seriji reakcij v svetlobni fazifotosinteze pri rastlinah.[20] Nastanek le-teh je vsaj delno zavrt s fotoinhibicijo, v kateri sodelujejokarotenoidi; nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti zavira reakcija antioksidantov s predhodno reduciranimi fotosintetskimi reakcijskimi centri.[21]
Antioksidanti so razdeljeni v dve obsežni skupini, glede na topnost bodisi vvodi (hidrofilni), ali pa v maščobah (lipofilni/hidrofobni). V splošnem hidrofilni antioksidanti reagirajo z oksidanti vcitoplazmi celic in vkrvni plazmi, lipofilni antioksidanti pa ščitijocelične membrane pred lipidno peroksidacijo.[9] Antioksidante telo dobi s prehrano, ali pa jih sintetizira samo.[10] Različni antioksidanti so v telesu prisotni v zelo različnih koncentracijah in v različnih tkivih. Glutation inubikinon sta tako prisotna v glavnem v celicah, medtem ko so nekateri drugi, npr.sečna kislina, po telesu bolj enakomerno porazdeljeni (glej spodnjo tabelo).
Zelo kompleksno vprašanje, ki se pojavlja, je relativen pomen posameznih antioksidantov in interakcije med njimi, saj imajo mnogi od metabolitov in encimov medsebojno odvisno insinergistično delovanje.[22][23] Aktivnost in delovanje posameznega antioksidanta sta torej odvisna od pravilnega delovanja ostalih komponent antioksidantnega sistema.[10] Zaščita, ki jo posamezen antioksidant nudi organizmu, je torej odvisna od njegove koncentracije, reaktivnosti proti določenim reaktivnim kisikovim zvrstem in od stanja, v katerem so ostali antioksidanti, s katerimi interagira.[10]
Nekatere spojine pripomorejo k antioksidantni zaščiti s keliranjem kovinskih ionov, saj s tem preprečijo katalizo nastanka prostih radikalov v celicah. Posebej pomembna je sposobnost sekvestriranjaželeza, kar je funkcija nekaterih encimov, kot statransferin inferitin.[24] Tudi nekateri kovinski ioni, kot staselen incink, so označeni kot pomembniantioksidantni nutrienti, čeprav sami nimajo antioksidantne aktivnosti, pač pa sokofaktorji antioksidantnih encimov, kot je razloženo v sledečih poglavjih.
Askorbinska kislina ali vitamin C je monosaharidni antioksidant, ki ga najdemo tako pri živalih, kot tudi pri rastlinah.[37] Ker ga človeško telo ne more sintetizirati, je potreben vnos s hrano in je zatovitamin. Večina drugih živali lahko vitamin C sintetizira sama, zato ga v prehrani ne potrebujejo.[38] V celicah se po reakciji z glutationom, ki jo katalizirajo encimi protein disulfid izomeraze in glutaredoksini, nahaja v reducirani obliki.[39][40] V takšni obliki je močan reducent, zaradi česar lahko reducira ter s tem nevtralizira reaktivne kisikove zvrsti, kot je vodikov peroksid.[41] Poleg direktnega antioksidantnega delovanja jesubstrat za antioksidantni encim askorbat peroksidazo, kar je še posebej pomembno za obrambo proti stresu pri rastlinah.[42]
Glutation jepeptid, ki vsebuje aminokislinocistein, in je prisoten praktično pri vseh aerobnih organizmih.[43] Ker ga sintetizirajo celice iz osnovnihaminokislin, ga ni potrebno vnašati s hrano.[44] Antioksidantne lastnosti glutationa so posledica prisotnosti tiolne skupine v cisteinu. Ta je reducent, ki se lahko reverzibilno oksidira in nato ponovno reducira. Po reakciji z encimom glutation reduktazo se glutation v celicah nahaja v reducirani obliki, kot tak pa reducira druge prisotne metabolite ali oksidante same.[39] Zaradi visoke koncentracije in ključne vloge pri vzdrževanju celičnega redoks stanja, je glutation eden najpomembnejših celičnih antioksidantov.[43]
Melatonin je močan antioksidant, ki zlahka prehaja celične membrane inkrvno-možgansko pregrado.[45] Za razliko od ostalih antioksidantov ni podvržen cikličnim redoks reakcijam, reverzibilni oksidaciji in redukciji. Redoks cikel omogoča drugim antioksidantom, kot je vitamin C, da delujejo tudi prooksidantno, medtem ko melatonin po oksidaciji ne more biti reduciran, saj s prostimi radikali tvori več stabilnih produktov. Zaradi te lastnosti je tako imenovan terminalni ali samomorilski antioksidant.[46]
Vitamin E je skupno ime za osem sorodnihtokoferolov intokotrienolov, ki so lipofilni vitamini z antioksidantnimi lastnostmi.[47][48] Med njimi je najbolj raziskan α-tokoferol, ki ima največjo biorazpoložljivost – od vseh oblik vitamina E ga telo najhitreje in najbolje absorbira ter metabolizira.[49]
Po nekaterih trditvah naj bi bil α-tokoferol najpomembnejši lipofilni antioksidant, ki ščiti membrane pred oksidacijo, saj reagira s prostimi lipidnimi radikali, ki nastajajo pri verižni reakciji lipidne peroksidacije.[47][50] S tem nevtralizira/odstrani proste radikale in prepreči nadaljevanje propagacijske faze omenjene reakcije. Po reakciji z radikalom nastane oksidiran α-tokoferol radikal, ki se z drugimi antioksidanti, kot so askorbat, reatinol ali ubikinol, reciklira nazaj v reducirano obliko.[51]
Kljub dosedanjim dognanjem pa pomen posameznih oblik vitamina E ni razjasnjen.[52][53] Po nekaterih tezah je najpomembnejša funkcija α-tokoferolasignalizacija v celici, na antioksidantni metabolizem pa naj ne bi imel bistvenega vpliva.[54][55] Delovanje drugih oblik vitamina E je še manj raziskano, čeprav je γ-tokoferolnukleofil, ki bi lahko reagiral zelektrofilnimimutageni, tokotrienoli pa bi lahko bili pomembni pri zaščitinevronov pred poškodbami.[56]
Antioksidanti, kemijsko reducenti, lahko v organizmu delujejo tudi kot prooksidanti. Tako ima vitamin C ob redukciji vodikovega peroksida antioksidantno delovanje,[57] hkrati pa lahko reducira tudi kovinske ione, ki s Fentonovo reakcijo povzročijo nastanek prostih radikalov.[58][59]
2 Fe3+ + Askorbat → 2 Fe2+ + Dehidroaskorbat
2 Fe2+ + 2 H2O2 → 2 Fe3+ + 2 OH· + 2 OH−
Razmerje antioksidantnih in prooksidantnih učinkov posameznih antioksidantov je področje številnih sodobnih raziskav, vendar pa denimo zgoraj omenjeni vitamin C v telesu izkazuje večinoma antioksidantne učinke.[60][58] Za ostale antioksidante, kot so oblike vitamina E[61] in polifenoli[62], podobnih ustrezih podatkov še ni.
Celice so pred oksidativnim stresom zaščitene ne samo z antioksidanti, pač pa tudi s prepletenim sistemom antioksidantnih encimov.[9][8] Tako denimo superoksid dismutaza superoksid, ki se sprošča pri procesih, kot je oksidativna fosforilacija, le-tega najprej pretvori v vodikov peroksid, ta pa je podvržen nadaljnji redukciji s peroksidazami ali katalazami do končnega produkta vode. Kakor pri antioksidantnih metabolitih, je tudi pri encimskih sistemih težko določiti pomen in prispevek posameznega encima k antioksidantni zaščiti, pri zbiranju informacij pa pomagajo študije na transgenih miškah, ki jim je genetsko odstranjen le en sam encim.[63]
Superoksid dismutaza, katalaza in peroksiredoksini
Superoksid dismutaze (SOD) so skupina zelo sorodnih encimov, ki katalizirajo razpad superoksidnega aniona na vodikov peroksid in kisik.[64][65] SOD so prisotni praktično v vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah.[66] Superoksid dismutaza potrebuje za delovanje kot kofaktor kovinski ion, in sicer je odvisno od izocima kofaktor lahkobaker,cink,mangan aliželezo. Pri človeku se vcitosolu nahaja predvsem dismutaza z bakrom ali s cinkom, medtem ko se dismutaza z manganom nahaja vmitohondrijih.[65] V zunajceličnih tekočinah se pojavlja tretja vrsta superoksid dismutaze, ki baker in cink vsebuje vaktivnem mestu.[67] Raziskave na transgenih miših so pokazale, da je za preživetje najpomembnejša mitohondrijska oblika encima. Živali, ki jim je bil genetsko odstranjen ravno ta izocim, so poginile kmalu po rojstvu[68], medtem ko odsotnost citosolne oblike encima povzroči pri transgenih miših nižjo rodnost in odsotnost ekstracelularne oblike skoraj ne povzroča defektov.[63][69] Pri rastlinah se SOD izocimi nahajajo v citosolu in mitohondrijih, vkloroplastih pa se pojavlja od železa odvisna oblika, ki je prikvasovkah invretenčarjih ni.[70]
Katalaze so encimi, ki katalizirajo pretvorbo vodikovega peroksida v vodo in kisik, pri tem pa kot kofaktor potrebujejo železov ali manganov atom.[71][72] V večinievkariontskih celic so ti encimi omejeni naperoksisome.[73] So neobičajni encimi, saj kljub temu, da je edini substrat vodikov peroksid, sledijo tako imenovanemu »ping-pong mehanizmu«. Najprej se kofaktor oksidira v reakciji z eno molekulo vodikovega peroksida, regenerira pa se s prenosom vezanega kisika na drugo molekulo substrata.[74] Kljub očitnemu pomenu katalaze pri odstranjevanju vodikovega peroksida iz organizma, ljudje z genetskim pomanjkanjem katalaze (»akatalasemija«) ali transgene miši, ki encima sploh nimajo, le redko kažejo bolezenske znake.[75][76]
Peroksiredoksini so peroksidaze, ki katalizirajo redukcijo vodikovega peroksida, organskih peroksidov in peroksinitritov.[78] Razdeljeni so v tri skupine, tipični 2-cistein peroksiredoksini, atipični 2-cistein peroksiredoksini in 1-cistein peroksiredoksini.[79] Vse tri skupine imajo isti mehanizem delovanja, in sicer se redoks aktiven cistein v aktivnem mestu encima s peroksidnim substratom oksidira dosulfenske kisline.[80] Peroksiredoksini imajo v antioksidantnem metabolizmu pomembno vlogo, na kar kaže skrajšana življenjska doba in pogostahemolitična anemija transgenih miši, ki peroksiredoksina 1 ali 2 nimajo. Pri rastlinah so omenjeni encimi pomembni za odstranjevanje vodikovega peroksida, ki nastaja v kloroplastih.[81][82][83]
Tioredoksinski sitem sestavljata 12kDa velik protein tioredoksin in tioredoksin reduktaza.[84] Proteini, povezani s tioredoksinom, so prisotni v vseh dosedaj sekveniranih organizmih, medtem ko imajo nekatere rastline, kot jeArabidopsis thaliana, še posebej veliko različnih izoform.[85] Aktivno mesto tioredoksina sestavljata dva sosednja cisteina, ki se lahko reverzibilno spreminjata iz aktivne (reducirane) ditiolne v oksidirano disulfidno obliko. V aktivnem stanju tioredoksin deluje kot učinkovit reucent in kot tak bodisi reducira reaktivne kisikove spojine, ali pa ohranja druge antioksidantne proteine v aktivni reducirani obliki.[86] Po deaktivaciji tioredoksin reduktaza zNADPH kot elektron donorjem regenerira tioredoksin v njegovo aktivno obliko.[87]
Glutationski sistem sestavljajo glutation,glutation reduktaza,glutation peroksidaza inglutationS-transferaza.[43] Ta encimski sistem najdemo tako pri živalih, kot tudi pri rastlinah in mikroorganizmih.[88][43] Glutation peroksidaza, encim s štirimi selenovimi ioni kotkofaktorji, katalizira razpad vodikovega peroksida in organskih hidroperoksidov. Pri živalih obstajajo vsaj štiri izocimne oblike.[89] Glutation peroksidaza 1 je najbolj razširjena oblika encima in je zelo učinkovita pri odstranjevanju vodikovega peroksida, medtem ko je glutation peroksidaza 4 najbolja aktivna prozi lipidnim peroksidom. Presenetljivo je glutation transferaza 1 pogrešljiva, kar se kaže v normalni življenjski dobi transgenih miši, ki te oblike encima nimajo.[90] So pa te miši hipersenzitivne na induciran oksidativni stres.[91] Visoko aktivnost proti lipidnim peroksidom kaže tudi glutation S-transferaza[92], ki je je največ v jetrih. Poleg vloge v antioksidativnem metabolizmu ima ključen pomen tudi pridetoksifikacijskem metabolizmu.[93]
Predvideva se, da oksidativni stres prispeva k razvoju številnih bolezni, vključno zAlzheimerjevo demenco[94][95],Parkinsonovo boleznijo[96], patološkimi spremembami obdiabetesu[97][98], revmatoidnim artritisom[99] in nevrodegeneracijo pri bolezni motoričnih nevronov.[100] Pri mnogih od naštetih primerov še ni razjasnjeno, ali je oksidativni stres vzrok bolezni, ali pa je posledica in povzroča le manifestacijosimptomov bolezni.[12] Možni alternativni mehanizem nastanka nevrodegenerativnih bolezni je okvarjenaksonski transport mitohondrijev, v katerih se vršijo oksidativni procesi. Primer, pri katerem je povezava med oksidativnim stresom in razvojem bolezni dobro poznana, so kardiovaskularne bolezni. Oksidacijalipoproteina nizke gostote (LDL) sproži proces aterogeneze, ki privede do ateroskleroze in v končni fazi do srčno-žilnih bolezni.[101][102]
Nizkokalorična prehrana pri mnogih živalih podaljša srednjo in maksimalno življenjsko dobo. To bi lahko bilo povezano z zmanjšanjem oksidativnega stresa[103] – čeprav je dosti dokazov o vplivu oksidativnega stresa na staranje pri modelnih organizmih, kot staDrosophila melanogaster aliCaenorhabditis elegans[104][105], pri sesalcih dokazi niso tako jasni.[106][107][108] Prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ki vsebujeta veliko antioksidantov, vpliva na boljše zdravje in preprečuje posledice staranja, vendar pa prehranska dopolnila z antioksidanti nimajo bistvenega pomena na proces staranja in je lahko učinek sadja in zelenjave nepovezan z antioksidantnim delovanjem.[109][110] Ena od možnih razlag je, da zaužiti antioksidanti, kot so polifenoli in viatmin E, povzročijo sprembme v drugih delih metabolizma in so dejansko neantioksidantni vplivi tisti, zaradi katerih so antioksidanti pomemben del prehrane.[111][54]
Možgani so zaradi visoke metabolične aktivnosti in povečanega števila polinenasišenih maščobnih kislin, ki so tarča lipodne peroksidacije, še posebej občutljivi na oksidativni stres.[112] Posledično se antioksidanti splošno uporabljajo pri zdravljenju možganskih poškodb. Mimetiki superoksid dismutaze[113], kot stanatrijev tiopental inpropofol, se uporabljajo za zdravljenje reperfuzijskih in travmatoloških možganskih poškodb[114], eksperimentalno zdraviloNXY-059[115][116] inebselen[117] pa se uporabljata pri zdravljenju kapi. Naštete spojine preprečujejo oksidativni stres v nevronih in s temapoptozo nevronov ter nevrološke poškodbe. V fazi raziskav je tudi uporaba antioksidantov pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, kot soAlzheimerjeva demenca,Parkinsonova bolezen inamiotropna lateralna skleroza[118][119] ter uporaba antioksidantov za preprečevanja inducirane izgube sluha.[120]
Antioksidanti lahko nevtralizirajo škodljive učinke prostih radikalov na celice.[9] Poleg tega je pri ljudeh, ki uživajo z antioksidanti bogato sadje in zelenjavo, zmanjšano tveganje za srčne in nekatere nevrodegenerativne bolezni[121], obstajajo pa tudi dokazi, da določene vrste sadja in zelenjave pripomorejo k preprečevanju nastanka nekaterih oblik raka.[122] Nekaj dokazov je, da lahko antioksidanti pomagajo preprečevati bolezni, kot somakularna degeneracija[123], zmanjšanaimunost zaradi slabe prehrane[124] in nevrodegeneracija.[125] Kljub ključnemu pomenu oksidativnega stresa pri nastanku in razvoju srčno-žilnih bolezni, kontrolirane študije z vitamini antioksidanti niso pokazale signifikantnega vpliva antioksidantov na tveganja za nastanek koronarne srčne bolezni in tudi ne vpliva na hitrost napredovanja bolezni.[126][127] Na podlagi teh opažanj se je oblikoval zaključek, da na kardiovaskularno zdravje ljudi, ki uživajo več sadja in zelenjave vplivajo druge substance (verjetnoflavonoidi) oziroma kompleksen sistem več substanc.[128][129]
Predvideva se, da razvoju koronarne srčne bolezni v veliki meri prispeva oksidacija lipoproteina nizke gostote v krvi.[130] Začetne raziskave so pokazale, da so imeli ljudje, ki so jemali pripravke z vitaminom E, zmanjšano tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. To je privedlo do novih raziskav in vsaj sedem obsežnih kliničnih študij je preučevalo učinke vitamina E, v dnevnih odmerkih50 mg do600 mg. Vendar pa nobena od teh študij ni pokazala statistično signifikantnega vpliva na splošno število smrti ali na število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.[131] Še zmeraj ni znano, ali lahko odmerki v omenjenih študijah oziroma v večini prehranskih dopolnil signifikantno vplivajo na zmanjšanje oksidativnega stresa.[132]
Čeprav so se mnoge raziskave ukvarjale s testiranjem učinkov visokih odmerkov antioksidantov, so se v študiji »Supplémentation en Vitamines et Mineraux Antioxydants« (SU.VI.MAX) osredotočili na odmerke, ki so primerljivi s količinami antioksidantov v normalni zdravi prehrani.[133] Preko 12500 francoskih moških in žensk je v povprečju 7,5 let jemalo bodisi antioksidantni pripravek z nizkim odmerkom (120 mg askorbinske kisline,30 mg vitamina E,6 mg β-karotena, 100g selena in20 mg cinka), ali paplacebo pripravek. Raziskava ni pokazala statistično signifikantnih učinkov antioksidantov na splošno življenjsko dobo, pojavljanje raka in pojavljanje srčno-žilnih bolezni. Vseeno pa je analiza podskupin pokazala 31% zmanjšanje tveganja za nastanek raka pri moških, ne pa tudi pri ženskah.
Velika težava pri uporabi antioksidantov je, da je njihovabiološka uporabnost odvisna od mnogih faktorjev. Imajo precej slabefarmakokinetične lastnosti (slabatopnost, slabapermeabilnost, razgradnja v gastrointestinalnem traktu inmetabolizem prvega prehoda). Ravno zaradi teh lastnosti antioksidanti niso primerni za vstavljanje v klasičnefarmacevtske oblike, kot so tablete ali kapsul.Trend razvoja gre v smer novih dostavnih sistemov, kamor bi se ti antioksidanti vstavili in po peroralni aplikaciji prišli na mesto delovanja. Rezultati nekaterih študij na tem področju že kažejo nekaj uspehov.[134]
Mnoga, ki prodajajo prehranska dopolnila in zdravo prehrano, dandanes prodajajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidante, in njihova uporaba v veliko industrijskih državah je zelo razširjena.[135] Pripravki lahko vsebujejo specifične spojine, kot jeresveratrol, kombinacijo antioksidantov, kot so »ACES« pripravki, ki vsebujejo β-karoten (provitaminA), vitaminC, vitaminE inselen, ali pa zelišča, ki vsebujejo antioksidante, kot sozeleni čaj alijiaogulan. Čeprav je določena količina antioksidantov in mineralov v prehrani potrebna, pa obstaja upravičen dvom o koristnosti dodatkov z antioksidanti in če so, kateri antioksidanti v kakšnih količinah so dejansko koristni.[136][137][121]
Na črvuCaenorhabditis elegans je bilo opaženo, da lahko zmerna količina oksidativnega stresa z indukcijo protektivnega odziva na reaktivne kisikove zvrsti podaljša življenjsko dobo.[138] Ta opažanja so v nasprotju z izsledki na kvasovkahSaccharomyces cerevisiae[139], situacija pri sesalcih pa je še manj jasna.[106][107][108]
Med telesno vadbo se lahko poraba kisika poveča tudi za faktor 10 ali več.[140] To privede do močnega povečanja nastanka oksidantov v mišicah in se odraža v mikroskopskih poškodbah tkiva, ki se kažejo kot mišična izčrpanost med vadbo in po njej.Vnetni odziv, še posebej 24 ur po naporni vadbi, je prav tako povezan z oksidativnim stresom. Imunski odziv na poškodbe mišičnega tkiva doseže vrh 2 do 7 dni po vadbi, ko zaradi adaptacijskih mehanizmov dosežemo najboljšo pripravljenost. V tem obdobju v mišicah s pomočjonevtrofilcev nastajajo prosti radikali, ki odstranjujejo poškodovano tkivo. Prevelika količina antioksidantov lahko inhibira adaptacijske mehanizme in s tem zavira mišično regeneracijo.[141]
Izsledki študij uporabe antioksidantov med intenzivno in naporno vadbo so mešani. Ena od adaptacij na vadbo dokazano krepi telesni antioksidantni obrambni sistem, še posebej glutationski sistem, da se organizem lahko obrani pred povečanim oksidativnim stresom.[142] Možno je, da je ta učinek lahko preventiva pred boleznimi, povezanimi z oksidativnim stresom, kar bi razložilo nižjo incidenco hudih bolezni in boljše zdravje ljudi, ki se redno ukvarjajo z vadbo.[143]
Prav tako študije niso pokazale statistično pomembnega vpliva pripravkov vitamina E na fizično pripravljenost atletov.[144] Po šestih tednih jemanja pripravka z vitaminom E ni bilo opaziti vpliva na poškodbe mišičnih tkiv pri maratonskih tekačih, čeprav ima vitamin E ključno vlogo pri preprečevanju lipidne peroksidacije.[145] Določene raziskave kažejo, da uživanje pripravkov z vitaminom C pred naporno vadbo poveča maksimalno intenziteto in količino vadbe, čeprav ni opaziti večje potrebe po vitaminu C pri športnikih.[146][147] Nekatere druge študije so omenjene izsledke ovrgle, medtem ko izsledki določenih študij celo kažejo, da visoki odmerki vitamina C (do1000 mg) zavirajo regeneracijo mišic.[148]
Kisline, ki so relativno močni reducenti, lahko imajo tudi negativne učinke. Z vezavo kovinskih ionov, kot sta železo in cink, vprebavnem traktu preprečijo njihovo absorpcijo.[149] Pomembnejše med temi kislinami sooksalna kislina,tanini infitokislina, ki se v velikih količinah nahajajo v hrani rastlinskega izvora.[150] Pomanjkanjekalcija in železa sta pogosta pojava v industrijskih državah, v katerih prehrani je vse manj mesa in veliko fitokisline izfižola in polnozrnategakruha.[151]
Nepolarni antioksidanti, kot je glavna sestavina oljanageljnovih žbiceugenol, imajo mejo toksičnosti, ki jo lahko ob nepravilni uporabi nerazredčeniheteričnih olj presežemo.[155] Toksičnost vodotopnih antioksidantov, kot je askorbinska kislina, je manj problematična, saj se te spojine hitro izločajo zurinom.[156] Bolj zaskrbljujoča je dolgoročna toksičnost uživanja velikih doz nekaterih antioksidantov. »The beta-Carotene and Retinol Efficacy Trial« (CARET), študija na bolnikih spljučnim rakom je pokazala, da je pojavnost raka povečana pri kadilcih, ki so uživali pripravke z β-karotenom in vitaminom A.[157] Tudi nadaljnje študije so omenjene rezultate potrdile.[158]
Ti škodljivi stranski učinki so bili opaženi tudi pri nekadilcih; nedavnametaanaliza, ki je vključevala podatke o približno 230.000 pacientih, je pokazala, da pripravki z β-karotenom, vitaminom A ali vitaminom E povečajo smrtnost, medtem ko za vitamin C ni bilo takšnih ugotovitev.[159] Ob skupnem splošnem pregledu vseh študij omenjenih stranskih učinkov niso opazili, negativne učinke so opazili le ob ločeni analizi sekundarnih preventivnih študij (na pacientih, ki so že bili diagnosticirani).[160] Čeprav so isti avtorji izvedli kasneje obsežnejšo meta-analizo, ki jo je objavila Cochrane Collaboration[161], in so rezultati sovpadali z izsledki nekaterih drugih meta-analiz (vitamin E naj bi povečeval smrtnost[162] in uporaba antioksidantnih pripravkov naj bi povečevala tveganje za nastanek raka na debelem črevesu)[163], pa ti rezultati niso sovpadali z izsledki nekaterih drugih študij, kot je SU.VI.MAX analiza, ki ni pokazala nobenih negativnih učinkov uporabe antioksidantov na zdravje.[133][164][165][166] V splošnem ogromno število študij in meta-analiz ni pokazalo škodljivih učinkov antioksidantov na zdravje, če pa so že rahlo povečali smrtnost, je bilo to na starejših in predhodno obolelih pacientih.[136][121][159]
Čeprav so antioksidanti splošno uporabljeni kot preventiva pred nastankom raka, pa se predvideva, da lahko, paradoksalno, ovirajo samo zdravljenje raka.[167] V rakavih celicah je močno zvišana raven oksidativnega stresa, kar jih naredi bolj ranljive za dodatno induciran oksidativni stres. Z znižanjem ravni oksidativnega stresa v rakavih celicah z antioksidanti verjetno zmanjša učinkovitostkemoterapije inradioterapije.[168] Zaenkrat kaže, da so ta predvidevanja napačna, saj so mnoge klinične študije pokazale nevtralne ali ugodne učinke antioksidantov na terapijo raka.[169][170]
Antioksidanti v hrani in merjenje količine antioksidantov v živilih
Merjenje količine antioksidantov v hrani ni preprost postopek, saj zajema veliko število različnih molekul, ki so različno aktivne proti posameznim reaktivnim kisikovim zvrstem. Trenuten industrijski standard v prehrambeni industriji za merjenje celokupne učinkovitosti antioksidantov v živilih, sokovih in prehrambnih aditivih, jekapaciteta absorbance kisikovih radikalov (ORAC – oxygen radical absorbance capacity).[171][172] Druge metode merjenja zajemajo še meritev s Folin-Ciocalteujevim reagentom in trolox (6-hidroksi-2,5,7,8-tetrametilkhroman-2-karboksilna kislina) ekvivalentno antioksidantno kapaciteto.[173] V medicini se za merjenje antioksidantov v plazmi uporabljajo različne metode, med katerimi pa je ORAC verjetno najbolj zanesljiva.[174]
Antioksidanti se v različnih količinah nahajajo v različnih živilih, kot so zelenjava, sadje, žitarice, stročnice in oreški. Nekateri antioksidanti, kot stalikopen in askorbinska kislina, se lahko med dolgim shranjevanjem ali med daljšim kuhanjem uničijo.[175][176] Drugi antioksidanti, kot so polfenolni antioksidanti v čaju in žitaricah, so stabilnejši.[177][178] V splošnem predelana hrana vsebuje manj antioksidantov kot sveža hrana, saj so živila med predelavo lahko izpostavljena kisiku.[179]
Antioksidant
Živila, v katerih je zastopan v velikih količinah[180][154][181]
Nekateri antioksidanti nastajajo v telesu in se ne absorbirajo iztankega črevesa. Primer je glutation, ki v telesu nastane iz ustreznih aminokislin. V črevesju se ves zaužiti glutation razgradi na cistein,glicin inglutaminsko kislino preden se absorbira, zato tudi velike količine zaužitega glutationa praktično nimajo vpliva na koncentracijo omenjene spojine v telesu.[182]Ubikinon (koencim Q) se prav tako zelo slabo absorbira, v telesu pa nastaja v mevalonatnem sistemu.[36]
Antioksidanti so pogosto uporabljeni kotaditivi v prehrambni industriji za zaščito hrane pred razgradnjo. Izpostavljenost kisiku in sončni svetlobi sta dva glavna vzroka za oksidacijo v hrani, zato se živila dostikrat hranijo v temnih in nepropustnih kontejnerjih, včasih celo v vosku, kot je to praksa pri skladiščenju kumaric. Ker so antioksidanti pomembni zadihanje rastlin, skladiščenje sadja in zelenjave v anaerobnih kontejnerjih povzroči neprijeten okus ter neprivlačne barve.[183] Zaradi tega je navadno v kontejnerjih za sadje in zelenjavo atmosfera z 8% kisika. Antioksidanti so še posebej pomembni kot konzervansi, saj za razliko od bakterijskih in glivičnih okužb, oksidacijske reakcije še zmeraj hitro potekajo v zmrznjeni in hlajeni hrani.[184] Kot konzervanse uporabljajo askorbinsko kislino (AA,E300), propil galat (PG, E310), tokoferole (E306), terciarni butilhidrokinon (TBHQ), butiliran hidroksianizol (BHA, E320) in butiliran hidroksitoluen (BHT, E321).[185][186]
Molekule, najbolj pogosto podvržene oksidaciji, so nenasičene maščobe; zaradi oksidacije postanejo žarke.[187] Ker so oksidirani lipidi brezbarvni in imajo pogosto neprijeten okus po kovini aližveplu, je preprečevanje oksidacije v živilih, bogatih z maščobami, še posebej pomembno. Zaradi tega so omenjena živila po navadi konzervirana z dimljenjem, soljenjem ali fermentacijo, namesto s sušenjem. Tudi živila z manj maščobami, kot je sadje, so pred sušenjem z zrakom zaščitena z žveplovimi antioksidanti. Ker je oksidacija dostikrat katalizirana s kovinskimi ioni, živil z veliko maščobami, kot je maslo, ne bi smeli shranjevati v kovinskih vsebnikih ali jih zavijati v aluminijasto folijo. Nekatera živila, kot je olivno olje, so pred oksidacijo zaščitena z naravno prisotnimi antioksidanti, še zmeraj pa so občutljiva na fotooksidacijo.[188]
Nekateri antioksidanti se dodajajo industrijskim izdelkom. Splošno se uporabljajo v gorivih in lubrikantih za preprečevanje oksidacije in vbencinu za preprečevanje polimerizacije, ki povzroča nastanek usedlin v motorjih.[189] Uporabljajo se tudi za preprečevanje razpadanja gume, plastike in adhezivov ter s tem preprečijo izgubo trdnosti in fleksibilnosti omenjenih materialov.[190] V kozmetičnih pripravkih, kot so šminke in vlažilci, so antioksidanti dodani, da preprečijo žarkost.
Brokoli inbeluši imata oba precej dobro antioksidativno delovanje. Ravno zato so bila narejene študije, v katerih so ju med seboj primerjali. Vrednotili so antioksidativno delovanje v beluših, brokoliju in njunih sokovih. V študijah so primerjali vsebnostfenolov inflavonoidov v obeh rastlinah, katera od teh dveh rastlin ima boljše antioksidativno delovanje in katero topilo je najboljše za ekstrakcijo antioksidativnih učinkovin. Da bi dobili čim bolj optimalne rezultate, so za določanje antioksidativnega delovanja uporabili tri različne metode. Vsaka od teh metod ima svoj mehanizem delovanja.V teh študijah so ugotovili, da belušev in brokolijev ekstrakt vsebujeta enako količino fenolov. Prav tako so ugotovili, da beluši vsebujejo večjo količino flavonoidov in da je pri ekstrahiranju teh učinkovin bolje za topilo uporabiti aceton ali metanol kot pa vodo. V primeru uporabe takšnega topila je antioksidativno delovanje teh ekstraktov boljše. Ugotovili so tudi, da je antioksidativo delovanje belušev veliko boljše pri kot pa pri brokoliju. Vzrok za to je verjetno večja količina flavonoidov. Raziskave so podobne izsledke pokazale tudi pri sokovih.[192]
↑Bjelakovic, Goran; Nikolova, Dimitrinka; Gluud, Lise Lotte; Simonetti, Rosa G.; Gluud, Christian (2007). »Mortality in randomized trials of antioxidant supplements for primary and secondary prevention: systematic review and meta-analysis«.JAMA.297 (8): 842–57.doi:10.1001/jama.297.8.842.PMID17327526.
↑Matill HA (1947). Antioxidants.Annu Rev Biochem 16: 177–192.
↑German J (1999). »Food processing and lipid oxidation«.Adv Exp Med Biol.459: 23–50.PMID10335367.
↑Jacob R (1996). »Three eras of vitamin C discovery«.Subcell Biochem.25: 1–16.PMID8821966.
↑Knight J (1998). »Free radicals: their history and current status in aging and disease«.Ann Clin Lab Sci.28 (6): 331–46.PMID9846200.
↑Moreau and Dufraisse, (1922)Comptes Rendus des Séances et Mémoires de la Société de Biologie,86, 321.
↑Rhee SG (Junij 2006). »Cell signaling. H2O2, a necessary evil for cell signaling«.Science (journal).312 (5782): 1882–3.doi:10.1126/science.1130481.PMID16809515.
↑12,012,1Valko M; Leibfritz D; Moncol J; Cronin M; Mazur M; Telser J (2007). »Free radicals and antioxidants in normal physiological functions and human disease«.Int J Biochem Cell Biol.39 (1): 44–84.doi:10.1016/j.biocel.2006.07.001.PMID16978905.
↑Nakabeppu Y; Sakumi K; Sakamoto K; Tsuchimoto D; Tsuzuki T; Nakatsu Y (2006). »Mutagenesis and carcinogenesis caused by the oxidation of nucleic acids«.Biol Chem.387 (4): 373–9.doi:10.1515/BC.2006.050.PMID16606334.
↑Valko M; Izakovic M; Mazur M; Rhodes C; Telser J (2004). »Role of oxygen radicals in DNA damage and cancer incidence«.Mol Cell Biochem.266 (1–2): 37–56.doi:10.1023/B:MCBI.0000049134.69131.89.PMID15646026.
↑Lenaz G (2001). »The mitochondrial production of reactive oxygen species: mechanisms and implications in human pathology«.IUBMB Life.52 (3–5): 159–64.doi:10.1080/15216540152845957.PMID11798028.
↑Finkel T; Holbrook NJ (2000). »Oxidants, oxidative stress and the biology of aging«.Nature.408 (6809): 239–47.doi:10.1038/35041687.PMID11089981.
↑Chaudière J; Ferrari-Iliou R (1999). »Intracellular antioxidants: from chemical to biochemical mechanisms«.Food Chem Toxicol.37 (9–10): 949–62.doi:10.1016/S0278-6915(99)00090-3.PMID10541450.
↑27,027,127,227,3Evelson P; Travacio M; Repetto M; Escobar J; Llesuy S; Lissi E (2001). »Evaluation of total reactive antioxidant potential (TRAP) of tissue homogenates and their cytosols«.Arch Biochem Biophys.388 (2): 261–6.doi:10.1006/abbi.2001.2292.PMID11368163.
↑Teichert J; Preiss R (1992). »HPLC-methods for determination of lipoic acid and its reduced form in human plasma«.Int J Clin Pharmacol Ther Toxicol.30 (11): 511–2.PMID1490813.
↑Akiba S; Matsugo S; Packer L; Konishi T (1998). »Assay of protein-bound lipoic acid in tissues by a new enzymatic method«.Anal Biochem.258 (2): 299–304.doi:10.1006/abio.1998.2615.PMID9570844.
↑Glantzounis G; Tsimoyiannis E; Kappas A; Galaris D (2005). »Uric acid and oxidative stress«.Curr Pharm Des.11 (32): 4145–51.doi:10.2174/138161205774913255.PMID16375736.
↑Stahl W; Schwarz W; Sundquist A; Sies H (1992). »cis-trans isomers of lycopene and beta-carotene in human serum and tissues«.Arch Biochem Biophys.294 (1): 173–7.doi:10.1016/0003-9861(92)90153-N.PMID1550343.
↑Zita C; Overvad K; Mortensen S; Sindberg C; Moesgaard S; Hunter D (2003). »Serum coenzyme Q10 concentrations in healthy men supplemented with30 mg or100 mg coenzyme Q10 for two months in a randomised controlled study«.Biofactors.18 (1–4): 185–93.PMID14695934.
↑Tan DX; Manchester LC; Reiter RJ; Qi WB; Karbownik M; Calvo JR (2000). »Significance of melatonin in antioxidative defense system: reactions and products«.Biological signals and receptors.9 (3–4): 137–59.doi:10.1159/000014635.PMID10899700.
↑47,047,1Herrera E; Barbas C (2001). »Vitamin E: action, metabolism and perspectives«.J Physiol Biochem.57 (2): 43–56.PMID11579997.
↑Brigelius-Flohé R; Davies KJ (2007). »Is vitamin E an antioxidant, a regulator of signal transduction and gene expression, or a 'junk' food? Comments on the two accompanying papers: "Molecular mechanism of alpha-tocopherol action" by A. Azzi and "Vitamin E, antioxidant and nothing more" by M. Traber and J. Atkinson«.Free Radic. Biol. Med.43 (1): 2–3.PMID17561087.
↑Duarte TL; Lunec J (2005). »Review: When is an antioxidant not an antioxidant? A review of novel actions and reactions of vitamin C«.Free Radic. Res.39 (7): 671–86.doi:10.1080/10715760500104025.PMID16036346.
↑Halliwell, B. (2008). »Are polyphenols antioxidants or pro-oxidants? What do we learn from cell culture and in vivo studies?«.Archives of Biochemistry and Biophysics.476 (2): 107–112.doi:10.1016/j.abb.2008.01.028.
↑Zelko I; Mariani T; Folz R (2002). »Superoxide dismutase multigene family: a comparison of the CuZn-SOD (SOD1), Mn-SOD (SOD2), and EC-SOD (SOD3) gene structures, evolution, and expression«.Free Radic Biol Med.33 (3): 337–49.doi:10.1016/S0891-5849(02)00905-X.PMID12126755.
↑65,065,1Bannister J; Bannister W; Rotilio G (1987). »Aspects of the structure, function, and applications of superoxide dismutase«.CRC Crit Rev Biochem.22 (2): 111–80.doi:10.3109/10409238709083738.PMID3315461.
↑Johnson F; Giulivi C (2005). »Superoxide dismutases and their impact upon human health«.Mol Aspects Med.26 (4–5): 340–52.doi:10.1016/j.mam.2005.07.006.PMID16099495.
↑Reaume A; Elliott J; Hoffman E; Kowall N; Ferrante R; Siwek D; Wilcox H; Flood D; Beal M; Brown R; Scott R; Snider W (1996). »Motor neurons in Cu/Zn superoxide dismutase-deficient mice develop normally but exhibit enhanced cell death after axonal injury«.Nat Genet.13 (1): 43–7.doi:10.1038/ng0596-43.PMID8673102.
↑Van Camp W; Inzé D; Van Montagu M (1997). »The regulation and function of tobacco superoxide dismutases«.Free Radic Biol Med.23 (3): 515–20.doi:10.1016/S0891-5849(97)00112-3.PMID9214590.
↑Parsonage D; Youngblood D; Sarma G; Wood Z; Karplus P; Poole L (2005). »Analysis of the link between enzymatic activity and oligomeric state in AhpC, a bacterial peroxiredoxin«.Biochemistry.44 (31): 10583–92.doi:10.1021/bi050448i.PMID16060667.PDB 1YEX
↑Rhee S; Chae H; Kim K (2005). »Peroxiredoxins: a historical overview and speculative preview of novel mechanisms and emerging concepts in cell signaling«.Free Radic Biol Med.38 (12): 1543–52.doi:10.1016/j.freeradbiomed.2005.02.026.PMID15917183.
↑Wood Z; Schröder E; Robin Harris J; Poole L (2003). »Structure, mechanism and regulation of peroxiredoxins«.Trends Biochem Sci.28 (1): 32–40.doi:10.1016/S0968-0004(02)00003-8.PMID12517450.
↑Claiborne A; Yeh J; Mallett T; Luba J; Crane E; Charrier V; Parsonage D (1999). »Protein-sulfenic acids: diverse roles for an unlikely player in enzyme catalysis and redox regulation«.Biochemistry.38 (47): 15407–16.doi:10.1021/bi992025k.PMID10569923.
↑Neumann C s sod. (2003). »Essential role for the peroxiredoxin Prdx1 in erythrocyte antioxidant defence and tumour suppression«.Nature.424 (6948): 561–5.doi:10.1038/nature01819.PMID12891360.
↑Nordberg J; Arner ES (2001). »Reactive oxygen species, antioxidants, and the mammalian thioredoxin system«.Free Radic Biol Med.31 (11): 1287–312.doi:10.1016/S0891-5849(01)00724-9.PMID11728801.
↑Vieira Dos Santos C; Rey P (2006). »Plant thioredoxins are key actors in the oxidative stress response«.Trends Plant Sci.11 (7): 329–34.doi:10.1016/j.tplants.2006.05.005.PMID16782394.
↑Sharma R s sod. (2004). »Antioxidant role of glutathione S-transferases: protection against oxidant toxicity and regulation of stress-mediated apoptosis«.Antioxid Redox Signal.6 (2): 289–300.doi:10.1089/152308604322899350.PMID15025930.
↑Cookson M; Shaw P (1999). »Oxidative stress and motor neurone disease«.Brain Pathol.9 (1): 165–86.PMID9989458.
↑Van Gaal L; Mertens I; De Block C (2006). »Mechanisms linking obesity with cardiovascular disease«.Nature.444 (7121): 875–80.doi:10.1038/nature05487.PMID17167476.
↑Aviram M (2000). »Review of human studies on oxidative damage and antioxidant protection related to cardiovascular diseases«.Free Radic Res. 33 Suppl: S85–97.PMID11191279.
↑G. López-Lluch s sod. (2006). »Calorie restriction induces mitochondrial biogenesis and bioenergetic efficiency«.Proc Natl Acad Sci USA.103 (6): 1768–1773.doi:10.1073/pnas.0510452103.PMID16446459.
↑Aggarwal BB; Shishodia S (2006). »Molecular targets of dietary agents for prevention and therapy of cancer«.Biochem. Pharmacol.71 (10): 1397–421.doi:10.1016/j.bcp.2006.02.009.PMID16563357.
↑Wilson J; Gelb A (2002). »Free radicals, antioxidants, and neurologic injury: possible relationship to cerebral protection by anesthetics«.J Neurosurg Anesthesiol.14 (1): 66–79.doi:10.1097/00008506-200201000-00014.PMID11773828.
↑Di Matteo V; Esposito E (2003). »Biochemical and therapeutic effects of antioxidants in the treatment of Alzheimer's disease, Parkinson's disease, and amyotrophic lateral sclerosis«.Curr Drug Targets CNS Neurol Disord.2 (2): 95–107.doi:10.2174/1568007033482959.PMID12769802.
↑Rao A; Balachandran B (2002). »Role of oxidative stress and antioxidants in neurodegenerative diseases«.Nutr Neurosci.5 (5): 291–309.doi:10.1080/1028415021000033767.PMID12385592.
↑Kopke RD; Jackson RL; Coleman JK; Liu J; Bielefeld EC; Balough BJ (2007). »NAC for noise: from the bench top to the clinic«.Hear. Res.226 (1–2): 114–25.doi:10.1016/j.heares.2006.10.008.PMID17184943.
↑121,0121,1121,2Stanner SA; Hughes J; Kelly CN; Buttriss J (2004). »A review of the epidemiological evidence for the 'antioxidant hypothesis'«.Public Health Nutr.7 (3): 407–22.doi:10.1079/PHN2003543.PMID15153272.
↑Bartlett H; Eperjesi F (2003). »Age-related macular degeneration and nutritional supplementation: a review of randomised controlled trials«.Ophthalmic Physiol Opt.23 (5): 383–99.doi:10.1046/j.1475-1313.2003.00130.x.PMID12950886.
↑Wintergerst E; Maggini S; Hornig D (2006). »Immune-enhancing role of vitamin C and zinc and effect on clinical conditions«.Ann Nutr Metab.50 (2): 85–94.doi:10.1159/000090495.PMID16373990.
↑Wang J; Wen L; Huang Y; Chen Y; Ku M (2006). »Dual effects of antioxidants in neurodegeneration: direct neuroprotection against oxidative stress and indirect protection via suppression of glia-mediated inflammation«.Curr Pharm Des.12 (27): 3521–33.doi:10.2174/138161206778343109.PMID17017945.
↑Cook NR; Albert CM; Gaziano JM; in sod. (2007). »A randomized factorial trial of vitamins C and E and beta carotene in the secondary prevention of cardiovascular events in women: results from the Women's Antioxidant Cardiovascular Study«.Arch. Intern. Med.167 (15): 1610–8.doi:10.1001/archinte.167.15.1610.PMID17698683.
↑Cherubini A; Vigna G; Zuliani G; Ruggiero C; Senin U; Fellin R (2005). »Role of antioxidants in atherosclerosis: epidemiological and clinical update«.Curr Pharm Des.11 (16): 2017–32.doi:10.2174/1381612054065783.PMID15974956.
↑Lotito SB; Frei B (2006). »Consumption of flavonoid-rich foods and increased plasma antioxidant capacity in humans: cause, consequence, or epiphenomenon?«.Free Radic. Biol. Med.41 (12): 1727–46.doi:10.1016/j.freeradbiomed.2006.04.033.PMID17157175.
↑Rimm EB; Stampfer MJ; Ascherio A; Giovannucci E; Colditz GA; Willett WC (1993). »Vitamin E consumption and the risk of coronary heart disease in men«.N Engl J Med.328 (20): 1450–6.doi:10.1056/NEJM199305203282004.PMID8479464.
↑Vivekananthan DP; Penn MS; Sapp SK; Hsu A; Topol EJ (2003). »Use of antioxidant vitamins for the prevention of cardiovascular disease: meta-analysis of randomised trials«.Lancet.361 (9374): 2017–23.doi:10.1016/S0140-6736(03)13637-9.PMID12814711.
↑Roberts LJ; Oates JA; Linton MF; in sod. (2007). »The relationship between dose of vitamin E and suppression of oxidative stress in humans«.Free Radic. Biol. Med.43 (10): 1388–93.doi:10.1016/j.freeradbiomed.2007.06.019.PMID17936185.
↑133,0133,1Hercberg S; Galan P; Preziosi P; Bertrais S; Mennen L; Malvy D; Roussel AM; Favier A; Briancon S (2004). »The SU.VI.MAX Study: a randomized, placebo-controlled trial of the health effects of antioxidant vitamins and minerals«.Arch Intern Med.164 (21): 2335–42.doi:10.1001/archinte.164.21.2335.PMID15557412.
↑Schulz TJ; Zarse K; Voigt A; Urban N; Birringer M; Ristow M (2007). »Glucose Restriction Extends Caenorhabditis elegans Life Span by Inducing Mitochondrial Respiration and Increasing Oxidative Stress«.Cell Metab.6 (4): 280–93.doi:10.1016/j.cmet.2007.08.011.PMID17908557.
↑Barros MH; Bandy B; Tahara EB; Kowaltowski AJ (2004). »Higher respiratory activity decreases mitochondrial reactive oxygen release and increases life span in Saccharomyces cerevisiae«.J. Biol. Chem.279 (48): 49883–8.doi:10.1074/jbc.M408918200.PMID15383542.
↑Dekkers J; van Doornen L; Kemper H (1996). »The role of antioxidant vitamins and enzymes in the prevention of exercise-induced muscle damage«.Sports Med.21 (3): 213–38.doi:10.2165/00007256-199621030-00005.PMID8776010.
↑Leeuwenburgh C; Heinecke J (2001). »Oxidative stress and antioxidants in exercise«.Curr Med Chem.8 (7): 829–38.PMID11375753.
↑Takanami Y; Iwane H; Kawai Y; Shimomitsu T (2000). »Vitamin E supplementation and endurance exercise: are there benefits?«.Sports Med.29 (2): 73–83.doi:10.2165/00007256-200029020-00001.PMID10701711.
↑Peake J (2003). »Vitamin C: effects of exercise and requirements with training«.Int J Sport Nutr Exerc Metab.13 (2): 125–51.PMID12945825.
↑Jakeman P; Maxwell S (1993). »Effect of antioxidant vitamin supplementation on muscle function after eccentric exercise«.Eur J Appl Physiol Occup Physiol.67 (5): 426–30.doi:10.1007/BF00376459.PMID8299614.
↑152,0152,1Mosha T; Gaga H; Pace R; Laswai H; Mtebe K (1995). »Effect of blanching on the content of antinutritional factors in selected vegetables«.Plant Foods Hum Nutr.47 (4): 361–7.doi:10.1007/BF01088275.PMID8577655.
↑Prashar A; Locke I; Evans C (2006). »Cytotoxicity of clove (Syzygium aromaticum) oil and its major components to human skin cells«.Cell Prolif.39 (4): 241–8.doi:10.1111/j.1365-2184.2006.00384.x.PMID16872360.
↑Hornig D; Vuilleumier J; Hartmann D (1980). »Absorption of large, single, oral intakes of ascorbic acid«.Int J Vitam Nutr Res.50 (3): 309–14.PMID7429760.
↑Omenn G s sod. (1996). »Risk factors for lung cancer and for intervention effects in CARET, the Beta-Carotene and Retinol Efficacy Trial«.J Natl Cancer Inst.88 (21): 1550–9.doi:10.1093/jnci/88.21.1550.PMID8901853.
↑Bjelakovic G; Nikolova D; Gluud LL; Simonetti RG; Gluud C (2008). »Antioxidant supplements for prevention of mortality in healthy participants and patients with various diseases«.Cochrane Database of Systematic Reviews (2): CD007176.doi:10.1002/14651858.CD007176.
↑Miller E; Pastor-Barriuso R; Dalal D; Riemersma R; Appel L; Guallar E (2005). »Meta-analysis: high-dosage vitamin E supplementation may increase all-cause mortality«.Ann Intern Med.142 (1): 37–46.PMID15537682.
↑Bjelakovic G; Nagorni A; Nikolova D; Simonetti R; Bjelakovic M; Gluud C (2006). »Meta-analysis: antioxidant supplements for primary and secondary prevention of colorectal adenoma«.Aliment Pharmacol Ther.24 (2): 281–91.doi:10.1111/j.1365-2036.2006.02970.x.PMID16842454.
↑Caraballoso M; Sacristan M; Serra C; Bonfill X (2003). »Drugs for preventing lung cancer in healthy people«.Cochrane Database Syst Rev: CD002141.PMID12804424.
↑Bjelakovic G; Nagorni A; Nikolova D; Simonetti R; Bjelakovic M; Gluud C (2006). »Meta-analysis: antioxidant supplements for primary and secondary prevention of colorectal adenoma«.Aliment. Pharmacol. Ther.24 (2): 281–91.doi:10.1111/j.1365-2036.2006.02970.x.PMID16842454.
↑Coulter I s sod. (2006). »Antioxidants vitamin C and vitamin e for the prevention and treatment of cancer«.Journal of general internal medicine: official journal of the Society for Research and Education in Primary Care Internal Medicine.21 (7): 735–44.PMID16808775.
↑Schumacker P (2006). »Reactive oxygen species in cancer cells: Live by the sword, die by the sword«.Cancer Cell.10 (3): 175–6.doi:10.1016/j.ccr.2006.08.015.PMID16959608.
↑Simone C; Simone N; Simone V; Simone C (2007). »Antioxidants and other nutrients do not interfere with chemotherapy or radiation therapy and can increase kill and increase survival, part 1«.Alternative therapies in health and medicine.13 (1): 22–8.PMID17283738.
↑Moss R (2006). »Should patients undergoing chemotherapy and radiotherapy be prescribed antioxidants?«.Integrative cancer therapies.5 (1): 63–82.doi:10.1177/1534735405285882.PMID16484715.
↑Ou B; Hampsch-Woodill M; Prior R (2001). »Development and validation of an improved oxygen radical absorbance capacity assay using fluorescein as the fluorescent probe«.J Agric Food Chem.49 (10): 4619–26.doi:10.1021/jf010586o.PMID11599998.
↑Prior R; Wu X; Schaich K (2005). »Standardized methods for the determination of antioxidant capacity and phenolics in foods and dietary supplements«.J Agric Food Chem.53 (10): 4290–4302.doi:10.1021/jf0502698.PMID15884874.
↑Xianquan S; Shi J; Kakuda Y; Yueming J (2005). »Stability of lycopene during food processing and storage«.J Med Food.8 (4): 413–22.doi:10.1089/jmf.2005.8.413.PMID16379550.
↑Rodriguez-Amaya D (2003). »Food carotenoids: analysis, composition and alterations during storage and processing of foods«.Forum Nutr.56: 35–7.PMID15806788.
↑Kader A; Zagory D; Kerbel E (1989). »Modified atmosphere packaging of fruits and vegetables«.Crit Rev Food Sci Nutr.28 (1): 1–30.PMID2647417.
↑Zallen E; Hitchcock M; Goertz G (1975). »Chilled food systems. Effects of chilled holding on quality of beef loaves«.J Am Diet Assoc.67 (6): 552–7.PMID1184900.
↑Iverson F (1995). »Phenolic antioxidants: Health Protection Branch studies on butylated hydroxyanisole«.Cancer Lett.93 (1): 49–54.doi:10.1016/0304-3835(95)03787-W.PMID7600543.
↑Robards K; Kerr A; Patsalides E (1988). »Rancidity and its measurement in edible oils and snack foods. A review«.Analyst.113 (2): 213–24.doi:10.1039/an9881300213.PMID3288002.
↑Del Carlo M s sod. (2004). »Contribution of the phenolic fraction to the antioxidant activity and oxidative stability of olive oil«.J Agric Food Chem.52 (13): 4072–9.doi:10.1021/jf049806z.PMID15212450.
↑CE Boozer, GS Hammond, CE Hamilton (1955) "Air Oxidation of Hydrocarbons. The Stoichiometry and Fate of Inhibitors in Benzene and Chlorobenzene".Journal of the American Chemical Society, 3233–3235
